II. Zloženi stavek nastane, ako združimo dva ali
več prostih stavkov v eno celoto. Posamezni stavki so
med seboj lahko v nadrednem ali podrednem raz
merju. Tisti stavek, od katerega so drugi odvisni, je
g l a v n i , podredni stavki pa so o d v i s n i k i . Znak
glavnega stavka je nadrednost; od njega moremo
vprašati po vseh drugih, njemu podrednih stavkih,
narobe pa ne.
Zložene stavke delimo po zgradbi v tri vrste:
1. P r i r e d j e je zveza glavnih stavkov: Vidic
me je prijazno sprejel in mi podal roko.
2. P o d r e d j e je zveza glavnih in odvisnih stav
kov: Ko sem se poslovil, sem odšel naravnost domov.
3. P e r i o d a je umetno sestavljena skupina glav
nih in odvisnih stavkov: Kakor mora slikar poznati
vse lastnosti barv, ki so mu pripomoček, da utelesi
svoje ideje, da mu ne odreko, kadar hoče ustvariti luč
ali senco, človeško lice ali zvezdnato nebo: tako mora
pesnik imeti v oblasti jezik, svoje umetniško orodje,
da se prileže vsaki misli, vsakemu čutu, kakor bi
zrasel z njima.
Vsi ti stavki so po obliki lahko p o p o l n i , kadar
imajo vse člene, ki jih zahteva oblika stavka, da je
misel točno izražena, ali n e p o p o l n i , kadar jim
manjka kak člen, ki se sam po sebi razume ali ki ga
moremo povzeti iz drugega stavka.
V nepopolnem (eliptičnem) stavku manjka lahko:
1. povedek: Mi o volku (govorimo), volk iz gozda
(pride). Lahko noč! (želimo). Zdravo! Živio!
2. osebkova beseda ali kak drug člen: Visoko letal
(človek, ptič), nizko padel.
3. glavni stavek: Ko bi jaz imel tvojo pamet!
Tudi nepopolni stavki so po vsebini popolni. Ra
bimo jih v živahnem govoru.
84
