PERIODA
Perioda (sestavje) je obsežna in umetno sestav
ljena skupina glavnih in odvisnih stavkov. Ima dva
d e la : p r o r e k (protaza) in p o r e k (apodoza), ki
se nanašata drug na drugega in tvorita lepo zaokro
ženo celoto. Prvi del misel pripravlja, drugi del jo iz
pelje in zaključi. Prorek je poreku prireden ali pod
reden in navadno v protivnem ali vzročnem razmerju.
Vsak del periode obsega po več manjših priredij in
podredij. Obsežnejše člene loči podpičje, prorek od po
reka pa dvopičje.
P rim erjaj: Ko se na nebu kopičijo pogubonosni
oblaki, ki hitro zavijejo sonce v svoj temnosivi plašč;
ko se vžiga blisk za bliskom in preti vžgati hišo ubo
gemu zemljanu; ko se pripogibajo vrhovi dreves pred
besnečim viharjem skoro do ta l; ko trepeče vsak klas,
vsaka vejica, vsaka trta pred pogubnim ledenim
zrnjem: tedaj sklepa kmet pobožno roke, proseč do
brotljivega Boga, naj bi odvrnil od doma in polja pre
tečo nesrečo.
VRSTE ODVISNIKOV
Odvisni stavek stoji namesto kakega člena glav
nega stavka in je do njega v istem razmerju, kakor so
stavčni členi prostega stavka do povedka, in sicer:
osebkovo besedo nadomešča
povedkovo besedo nadomešča
prilastek nadomešča
predmet nadomešča
prisl. dol. k ra ja nadomešča
prisl. dol. časa nadomešča
prisl. dol. načina nadomešča
osebkov odvisnik
povedkov odvisnik
prilastkov odvisnik
predmetni odvisnik
krajevni odvisnik
časovni odvisnik
načinovni odvisnik
primerjalni odvisnik
posledični odvisnik
dopustni odvisnik
93
