{
vzročni odvisnik
namerni odvisnik
pogojni odvisnik
1. Osebkov
(subjektni) odvisnik izraža osebek
glavnega s ta v k a :
Kdor je len
, sam sebi čas krade.
Kar
mačka rodi
, vse miši lovi.
2.
Povedkov
(predikatni) odvisnik nadomešča po
vedkovo določilo (ne povedek): Bog je,
ki pomaga v
sili
(Bog je pomočnik v sili).
3.
Prilastkov
(atributni) odvisnik stoji namesto
p rilastka: Pes,
ki nič ne laja
, globoko zobe zasaja.
Očitanje,
da smo prijatelju neodkritosrčni
, je bridko.
4.
Predmetni
(objektni) odvisnik nadomešča pred
met glavnega s tav k a : Smrt ozdravi,
kar nas boli
.
5.
Krajevni
(lokalni) odvisnik naznanja k ra j deja
n ja: Vsaka ptica rada leti tja,
kjer se je izvalila.
6.
Časovni
(temporalni) odvisnik kaže na čas de
jan ja :
Dokler je drevo mlado
, ga lahko pripogneš.
7.
Načinovni
(modalni) naznanja način, po kate
rem se glavno dejanje vrši: Šel je mimo križa,
ne da
bi se odkril.
8.
Primerjalni
(komparativni) pojasnjuje povedek
glavnega stavka s kako primero: Tako povem,
kakor
sem slišal.
Nič ni lepšega,
kakor strah božji
.
9.
Posledični
(konsekutivni) naznanja posledico ali
učinek, ki izhaja iz povedka glavnega stavka. Preveč
sem ga ljubil,
da bi ga mogel pozabiti
.
10.
Dopustni
(koncesivni) izraža misel, ki je glav
nemu stavku n a sp ro tna: Dete je veselo,
dasi ni zdravo
.
Kit ni riba,
četudi živi v vodi.
11.
Vzročni
(kavzalni) odvisnik izraža vzrok de
jan ja : Ptice selivke zapuščajo v jeseni naše kraje,
ker
jim manjka hrane
.
12.
Namerni
(finalni) stavek izraža namen deja
n ja: Človek ni zato na svetu,
da bi lenobo pasel.
94
prisl. dol. vzroka nadomešča
