13. Pogojni (kondicionalni) odvisnik izraža pogoj,
s katerim se dejanje glavnega stavka v rš i:
Če bo ju tri
dež
, ne pojdemo na izlet.
Izraža pogoj lahko kot resničnega
(Če to veš
, za
kaj molčiš?), mogočega
(Če bi iskal
, bi našel.) ali
nemogočega
(Ko bi imel denar
, bi zidal hišo.).
O še nekaterih drugih odvisnikih (vrinjenem, iz
javnem, pojasnilnem, hipotetično oziralnem in para-
tetično oziralnem) glej zgoraj pri priredju in pod
redju.
BESEDNI RED V STAVKU
Besedni red je lahko naraven ali umeten, ki ga
nahajamo pri pesnikih in govornikih. V naravnem go
voru imamo prosto in stalno stavo besed. Besedni red
v prosti stavi določa stavčni poudarek, t. j. tista be
seda v stavku, ki nosi misel stavka in ki je zaradi
tega najkrepkeje poudarjena. Nepoudarjene ali manj
poudarjene besede se vrste v stavku okoli poudarka
po redu, kakor so odvisne od njega.
N a r a v n i b e s e d n i r e d je v stav k u : oseb-
kova beseda — povedek — povedkovo določilo; pri
devniški prilastki stoje pred pojasnjeno besedo, pred
meti pa za tisto besedo, ki so ji dodani v dopolnilo.
Pred povednim glagolom stoji predmet, če je nagla-
šen, in prislovno določilo načina v trdilnih stavkih:
Potrpljenje ž e l e z n e duri prebije. B ratje in sestre
se od daleč n a j b o l j ljubijo.
O s t a v i n a s l o n i c (enklitik), ki so od po
možnega glagola (sem, si, je, sva, sta, smo, ste, so,
bom, boš, bo, bi itd.) ter krajše oblike osebnega
zaimka (me, te, se, ga, je, mi, ti, si itd.), pomni, da
stoje za prvim pojmom v stavku, pa naj bo ta izražen
z eno besedo ali z več besedami ali pa s celim stav
kom: Oče
je
imel tri sinove. Deček z objokanimi očmi
se
mi je
v srce smilil. S trast, ki
ga je
imela v oblasti,
se mu je
poznala.
