vezniki: Pridno delaj, zakaj življenje je kratko. Po
čakaj, saj nisi voda. Brž ubogaj, sicer bo šiba pela.
5. V
sklepalnem
(konkluzivnem) ali
posledičnem
(konsekutivnem) priredju obsega drugi stavek to, kar
se da sklepati iz prvega ali k ar izvira iz prvega kot
posledica; rabijo se sklepalni in posledični vezniki:
Krpan je bil silen človek, zato se ni bal nikogar. Kopal
se je v premrzli vodi, zaradi tega se je močno pre
hladil.
Priredje je lahko n e p o p o l n o (eliptično), ako
je izpuščen veznik ali kak stavčni člen: Lisica se dlake
izlevi, (toda) zvijač se ne iznebi. Njemu je lahko,
(kajti) on je bogataš.
P a r e n t e z o (vrinjeni ali vmesni stavek) ime
nujemo v kak stavek vrinjen drug, vsebinsko samo
stojen stavek, ki ga ločimo z vejico ali pomišljajem:
Voda sestoji,
kakor nas uči kemija,
iz vodika in kisika.
Župančičev Ciciban —
saj vsi poznate to knjigo
—
je mladini mil in prijeten znanec.
Pomni, da se vsi priredni stavki ločijo z vejico;
vejica ne stoji samo pred in,
pa, ter.
PODREDJE
Podredje je zveza glavnih in odvisnih stavkov.
Glede na medsebojno odvisnost ločimo odvisnike I.,
II. in III. stopnje. Glede na mesto, po katerem se
vrste odvisniki z glavnim stavkom, razločujemo:
a) sprednje stavke:
Ko stari govore,
otroci naj
molče.
b) zadnje stavke: Varuj se tistih,
ki se prilizujejo.
c) srednje stav k e : Dela,
ki ga lahko danes storiš,
ne odlašaj na ju tri.
Odvisnike vežejo z glavnimi stavki vezniki, oziralni
ali vprašalni zaimki ali prislovi in zato razlikujemo:
1. Vezniške
(konjunkcionalne), ki se vežejo s pod
rednimi vezniki: da, ker, ko, če, ako itd.
91
