Z v a l n i k se nadomešča z imenovalnikom, ki ima
v tej vlogi poseben poudarek: Tiho,
fa n tje ! Marko
,
pojdi sem!
P rijatelj
, imaš kaj zame? Živio,
kralj Pe
ter II.
Zvalnik ni stavčni člen, ampak samo imenska
oblika klicanja in vzklikanja. V slovenščini je svojo
posebno obliko že davno izgubil (ostanek je prislov
bore
iz Bože).
II.
Rodilnik
označuje
a) Pripadnost na splošno, zlasti pa, kadar ni moči
stvoriti pridevnika ali ima pridevnik že drug pomen
te r pri pojmovnih imenih: začetek povesti, ropotanje
koles, konec seje, meje Jugoslavije, umor Cezarja, to-
lažnik žalostnih, pesem svobode, dar modrosti, pomen
znanosti.
b) Kot svojilni pove, čigava je kaka stvar: hiša
mojega očeta
,
sv. Jakoba
cerkev. Uporablja se, kadar
ima rod. pri sebi kak prilastek ali če mu sledi stavek,
ki je od njega odvisen (To so besede
matere
,
ki
je
veliko izkusila), sicer rabimo svojilni pridevnik (oče
tova hiša, Jakobova palica).
c) Osebkov je nastal iz osebka: slavec poje —
petje
slavca
, drevo rodi sad — sad
drevesa.
d) Predmetni stoji namesto predmeta: orjem
zemljo — oranje
zemlje
, pismo je nadomestilo
govora.
e) Kakovostni pove, kakšna je kaka stvar: denar
starega kova
, človek
lepega vedenja
in
bistrega duha
.
f) Delni (partitivni) pove, da se jemlje le del kake
reči. Rabi se za samostalniki mere (liter
vina,
vrč
vode
, venec
čebule
, zvezek
pesmi),
za prislovi količine
(malo
masti
, veliko
sladkorja
), pri določnih števnikih
od 5 dalje (pet
ljudi
, sto
vojakov).
P ri glagolih se
prislov navadno izpušča (prinesi mi
vode
, vzemi si
hrušk
, daj sem
sira).
g) Neposredni predmet v nikalnih stavkih in ose
bek pri zanikanem povedku glagola
biti:
Nimam
de
narja.
Ni mogel najti
te stvari. Očeta
ni doma.
99
