5.
Tvornopretekli deležnik na -vši, -ši
označa tre
nutno dejanje, ki je minilo, preden je drugo nasto
pilo. Nadomešča časovne in vzročne stavke: To
rekši
je odšel. Domov
prišedši
se je zgrudil na tla.
Rabimo ga le od maloštevilnih glagolov: rekši, pri
šedši, skrivši, pozabivši, oprijemši, bivši, napisavši,
prestopivši, pokadivši, ozrši, strši, začenši, vzemši, iz-
vzemši, vštevši. Drugih se v lepem govoru izogibljemo.
Imajo ga le dovršniki.
Bivši
je postal pravi pridevnik.
6.
Tvornopretekli na - l
se rabi za tvorbo zloženih
tvornih glagolskih oblik: sem
delal
, bom
pisal
, bi
re
kel.
Neki deležniki od neprehodnih glagolov so postali
pravi pridevniki (
uvele
rože,
ostarela
ženska,
gnilo
sadje) in imajo pridevno ali povedno vlogo te r se
stopnjujejo opisno:
pretekli
teden,
minulo
leto,
oteklo
lice,
stekel
pes;
bolj zrel
,
bolj gnil.
želelniki so: Vrag te
v z e l! Ž ivel!
(Živ io !
je iz
shrv).
7.
Trpnopretekli deležnik na -n, -t
poznajo samo
prehodni glagoli: pokopan, ranjen, ubit, ocvrt. Rabi
se za tvorbo trpnih glagolskih oblik.
Kot pridevnik se rabi prilastno (
ranjena
zver ne
pade) ali povedno (zver je
ranjena).
8.
Glagolnik
izraža dejanje in je po obliki samo
stalnik. Tvori se iz trpnopreteklega deležnika z obra
zilom
-je.
Imajo ga nedovršni glagoli (govorjenje,
vrtenje, petje, vpitje), pri dovršnih pa ga često nado
meščajo samostalniki na
-tev, -ba, -nja, -lo
idr. (opro
stitev, ukinitev, naredba, obramba, izkušnja, nazna
nilo, pojasnilo, dogodek itd.).
