4. imena iz slovanskih jezikov, ki rabijo cirilico.
Ruska in bolgarska transkribiramo, srbska pišemo
po hrvatskem načinu: Jag ić, Karadžić, Karadordević,
Turgenjev, Iljinski, Tolstoj, Cankov, Beograd;
5. iz malo znanih jezikov (kitajskega, japonskega,
arabskega itd.) jih pišemo po sporočeni izreki: Budha,
Šanghaj, Peking, Jangtsekiang, Čangkajšek.
II.
V tuji izvirni obliki
jih pišemo, kadar nimamo
domače oblike, zlasti pa:
1. manj udomačena antična imena: Aquae Sextiae,
Via Appia, Aegospotami.
V znanstvenih spisih se lahko na sploh uporablja
pisava antičnih imen v grški ozir. latinski obliki.
2. imena iz modernih jezikov, ki imajo latinico:
f r a n c o s k a : Descartes, Richelieu, Dumas, Vol
taire, Gide, Balzac, Rousseau, Barthou, Marseille,
Versailles;
a n g l e š k a : Shakespeare, Byron, Cambridge,
Greenwich;
a m e r i š k a : New York, Washington, Chicago,
Hollywood;
i t a l i j a n s k a : Boccaccio, Machiavelli, Dante
A lighieri;
n e m š k a : Goethe, Nietzsche, Rontgen, Schiller,
W eber;
š p a n s k a : Don Quixote de la Mancha, Barce
lona, Ibanez;
č e š k a : Masaryk, Ma cha, Kollar, Sirovy, Žižka,
Pekar ;
p o l j s k a : Sienkiewicz, Mickiewicz, Reymont,
Pilsudski itd.
Pomni, da v dopisovanju s tujino vselej pišemo
imena v naslovih v izvirni pisavi! N. pr.: Johann
Winter, Buchhandler, Wien XII., Herrengasse 15,
116
