zaradi tega, razen tega, v nič iti, po zlu iti, med tem
časom, za to ne vem, za kaj in za koga delaš itd.
8.
Veznike:
anti, bodisi, dasi, dasiravno, dasiprav,
dasitudi, čeravno, čeprav, četudi, najsi, medtem, niti,
kajti, nato, zato, zakaj, potem, zatorej, zategadelj,
akoravno, odkar, bržčas, bržkone
(=
menda) itd.
N a r a z e n : ne le — ampak tudi, čim bolj —
tem manj, pri vsem tem, brž ko bo prišel, medtem ko,
da li pride.
Z v e z a j e m pišemo: le-ta, le-to, le-onega, le-tam,
le-sem; ka-li. Če stoji
le
za besedo, pišemo s k u p a j :
tale, tole, onegale, tamle, semle, zdajle, šele, vendarle;
jeli, jelite.
DELJEN JE BESED
Kadar je treba besedo deliti, pomni tale pravila:
I. Zložene
besede delimo po sestavnih delih:
1. sestavljene besede razstavimo: pol-noč, pet
deset, čim-prej, to-stran, svoje-glav, samo-uk, ne-znan;
2. predloge ločimo od osnove: raz-širiti, iz-gnati,
brez-žičen, od-dan, raz-stava, pred-sednik, nad-škof;
3. obrazilo ločimo od osnove, če se meje, med
obema deloma zavedamo: ljud-stvo, lep-ši, smrt-na,
po-vod-ni.
II.
Nezložene
besede delimo po tehle pravilih:
1. soglasnik med dvema samoglasnikoma se jemlje
k naslednjemu zlogu: ma-te-ri-na go-vo-ri-ca;
2. kadar je med dvema samoglasnikoma več so
glasnikov, se dele besede po izrekljivosti, t. j. glede
na to, ali se soglasniki lahko skupaj izgovarjajo ali
ne, in sicer:
a) take soglasniške skupine, ki morejo kako be
sedo začenjati, jemljemo k naslednjemu zlogu: vri
skati (prim. ska-kati), mi-sliti (slina), de-kla (klada),
se-stra (strah ), me-sto (sta ti), po-mlad (mladiti),
do-bro (b ro d );
