doben način, kot so uredile pisanje krajevnih imen,
t. j. v s a o s e b n a i m e n a n a j s e p i š e j o
s a m o z g a j i c o i n v s k l a d u z z a h t e v a m i
s l o v e n s k e s l o v n i c e i n p r a v o p i s a . Na ta
način bomo prišli do pravih in lepih domačih imen:
Črnicek, Bezjak, Kranjec, Sitar, Župančič
itd. in opu
stili potujčena:
Tschernitscheg, Wesiak, Krainz
, Sit-
ter,
Suppantschitsch.
Po tej poti bomo tudi dobili je
zikovno dobra in pravopisno urejena imena:
Ipavec,
Javornik, Kavčič, Kranjec, Medvešček, Mlakar, Pre
šeren, Remec, Srnec, Skubec, Škrlj, škrjanec, Zabu-
kovšek, Zajko
itd. namesto izmaličenih oblik: Ipauc,
Javernik, Kaučič, Krajnc, Medvešek, Mlaker, Prešern,
Remic,
Seme,
Skubite,
Škerl,
Škorjanc, Zabukušek,
Sajko. Vsi nosilci takih in sličnih nevšečnih imen
imajo možnost, da jim na prošnjo pristojna oblast,
župni urad in banska uprava, popravi ime.
PISAVA TUJIH LASTNIH IN OBČIH IMEN
Tuja lastna imena pišemo na dva načina: v tu ji
ali v domači obliki.
I. V domači obliki
jih pišemo:
1. kadar imamo za tu ja krajevna imena slovensko
ime ali obliko: Trst, Gorica, Oglej, Benetke, Milan,
Rim, Padova, Celovec, Dunaj, Monakovo, Budišin,
Carigrad, Solun, Gdansk, Nemčija, Španija, Nizozem
ska, Švedska, Madžarska, Japonska, K itajska, Prednja
In d ija ;
2. bolj znana in mnogo rabljena tu ja imena: Čile,
Paragvaj, Aleksandrija, Kvirinal, Ženeva, Bruselj,
Kiev, Varšava, Lodz, Tešin, Lvov, Temešvar;
3. staroklasična imena, ki so se v teku stoletij
obenem s humanistično kulturo povsem udomačila:
Atene, Delfi, Levktra, Kserks, Cezar, Maraton, Zevs,
E d ip ;
8
*
115
