Spremembe pri prehodu aktiva v pasiv so tele:
Povedek preide v pasivno obliko, osebek stopi v ro
dilnik s predlogom
od
(ki navadno odpade), predmet
pa postane osebek. Sredstvo se izraža s predlogom
s ;
ako je oseba, pa s predlogom
po.
P rim .: Lovec je ranil
srno
s
kroglo. Pasivno: Srna je bila ranjena
s
kroglo
(od
lovca). Obveščen je bil
po
prijatelju.
Z
vodo ob
dano mesto.
Pomni, da se slovenščina izogiblje pasiva! Izra
žamo se najra jši aktivno. O pasivu s povratnim gla
golom glej niže!
3.
Srednji
naznanja dejanje, ki prehaja od osebka
na predmet (= tožilnik osebno-povratnega zaimka se),
ki je istoveten z osebkom. Osebek torej opravlja de
janje sam na sebi ali sam s seboj. Imajo ga le pravi
povratni glagoli, v vseh časih in naklonih. Prim.:
Hlapec se umiva
(=
sam sebe), dete se praska, maže
se s kremo, ubil se je s samokresom, zaprla se je v
sobo, sosed se rad hvali itd.
S povratnimi glagoli moremo izražati poleg medija
tudi še aktiv in pasiv.
a) A k t i v se izraža s povratnim glagolom (t. j. z
medialno obliko), kadar je miselni poudarek na de
jan ju ali stan ju samem in ne glede na to, kdo ga po
vzroča. Nositelj in povzročitelj dejanja stopita ob
stran. Tak aktiv rabimo navadno
brezosebno
ali
ano
nimno,
kadar osebka ne poznamo ali ga nočemo ime
novati: nasip se podira, hiša se trese, voda se vali,
skala se drobi, piščeta se lepo peko, to vino se dobro
pije, v tej sobi se prijetno spi, od tu se daleč vidi itd.
Aktivni pomen dajejo tudi vzajemni glagoli, ki
naznanjajo udeležbo več osebkov: Otroci se kepajo
( =
drug drugega). Psi se koljejo. Sosedje se sovra
žijo. Ta družina se vedno prepira
(=
člani te družine
med seboj). — Lahko pa prehaja dejanje tudi na
tre tjo osebo: Ta hiša se vedno prepira
(=
s sosedi,
106
