deset, petdeset, šestdeset, sedemdeset, devetdeset;
b) vrstilni in ponavljalni: enoindvajseti, petindvaj
seti, oseminsedemdeseti, tris to ti; trik rat, petindvaj
setkrat, petstotič, osemindvajsetič.
Glavne pišemo razen onih pod a) n a r a z e n : ena
in dvajset, pet sto. Na denarnih položnicah, nakaz
nicah in čekih pišemo skupaj, da onemogočimo zlo
rabo: 100 = ensto, 528 = petstoosemindvajset, pet-
stodvajsetosem.
5. Zanikane
glagole:
nisem, nimam, nočem, nedo-
staja. Sicer pomni, da se pri vseh drugih glagolih
pišeta nikalnici
ne, ni
n a r a z e n : ne smem, ne ma
ram, ne vidim, ne bo, ne bi, ni bil, ni imel.
6.
Prislove:
bržkone, čimprej, čimdalje, kajne, k a j
neda, malone, malodane, prejkone, morebiti, seveda,
večidel, obenem, ravnokar, pravkar, vsaksebi, tostran,
onstran, ponajveč, vsepovsod, kolikokrat, večkrat.
N a r a z e n : okoli in okoli, gori in doli, tja in sem,
sem te r tja, več ali manj, prej ali slej, naprej in na
prej, zdaj in zdaj, noč in dan, tako rekoč, tako zvan,
tako imenovan, ravno tako, prav tako, ravno tam,
kratko in malo, prav za prav, kolikor toliko, kdor si
bodi, kdo ve, Bog ve, Bog si ga vedi, kar se da itd.
7.
Predloge:
izmed, iznad, izpred, izpod, izza.
Če se pomen predloga v zloženki več jasno ne čuti
in je beseda v zloženem izrazu svoj prvotni pomen
spremenila, tedaj pišemo s k u p a j : počasi, popol
noma, posebej, potemtakem, popoldne, navzkriž, do
dobra, domala, iznova, obenem, medtem, sčasoma,
kvečemu, vobče, zares, zdoma, zbogom, zapovrstjo,
vstran, poleti, pozimi, ponoči, podnevi.
Če se pomen predloga še čuti in imajo izrazi še
svoj prvotni pomen, pišemo n a r a z e n : po večini, iz
večine, po navadi, na novo, po strani, na pol, na glas,
na splošno, na videz, na zunaj, na pamet, na dolgo,
po tihem, pred kratkim , pred sinočnjim, v kratkem,
po vrsti, po sili, od daleč, od blizu, od kod, za nič,
120
