STAVČNI ČLENI
V prostem stavku razločujemo petero stavčnih čle
nov: povedek, osebek, prilastek, predmet in prislovna
določila.
I.
Povedek
(predikat) pove, kaj oseba ali stvar
dela ali kaj se z njo godi. Je najvažnejši stavčni člen,
na katerega se nanašajo vse druge besede v stavku.
Izražamo ga
a) z določnim glagolom: Mati
kuha.
Oče se je
vrnil.
b) s povedkovim določilom pri pomožnem glagolu
biti
in nepopolnih glagolih:
hoteti
,
ostati
,
postati
,
za
četi, pričeti
itd. Določilo more biti kaka besedna v rsta
v poljubnem sklonu: Učenec je priden. Orel je ptič.
Zdiš se mi bolan. Izkazal se je pravičnega. Oče je
nagle jeze. Te pesmi so dr. Franceta Prešerna. Mi ni
smo svoji, ampak božji. Duša je od Boga. Imenovan
je za ravnatelja. Za doktorja se uči. Otrok hoče kruha.
II.
Osebek
(subjekt) kaže osebo ali stvar, ki vrši
dejanje ali je v nekem stanju. V 1. in 2. os. je osebek
zajet navadno v glagolu (Pišem. Poješ.), v 3. os. pa
se mora izraziti osebek s posebno osebkovo besedo, ki
natančneje določa, na koga ali na kaj moramo misliti.
Osebkova beseda je lahko :
a) kako ime:
Kmet
orje.
Mokri
se ne boji dežja.
To
ni nič.
Pet
je več kot dva.
Skoro
še ni zajca ujel.
b) nedoločnik: P isar
postati
so tvoje želje.
Tak osebek, ki ga izraža osebkova beseda v ime
novalniku, se imenuje s l o v n i š k i (gramatični) ose
bek. V posebnih primerih pa stoji osebkova beseda
tudi v kakem odvisnem sklonu:
a) v rodilniku:
Očeta
ni doma. Bilo je cel voz
sena.
b) v dajalniku: Ne ljubi se
mi. Komu
ni težko.
c) v tožilniku: Skrbi me. S trah
nas
je bilo.
d) v zvalniku:
Kristus
, usliši nas!
