f) splošen pomen izvora ali pripadnosti k
mnogim predmetom:
ski:
banski, kraljevski, bratovski, otroški, junaški,
življenjski, stanovanjski, ženitovanjski, dejanski, mo
ški, viteški, zemeljski, gosposki, grajski, beograjski,
blejski, novosadski itd.;
ji:
knežji, vražji, božji, babji, kravji, kozji;
g) pomanjševalni pomen:
a s t:
grenkast, sivkast, rdečkast, zelenkast, belkast;
čken:
majčken, mičken, drobčken, debelčken, lačken.
Pridevniki iz prislovov se tvorijo z obrazilom
-(š)n ji:
nocoj — nocojšnji, včerajšnji, takojšnji, pre
cejšnji, skorajšnji, siceršnji, današnji, letošnji, nekda
nji, večernji, sedanji, nadaljnji, vrhnji, gornji itd.
14. P ri g l a g o l i h pomenijo obrazila:
a) povečanje dejanja:
ast:
lomastiti, m ikastiti;
ih
in
h:
sopihati, udrihati, vihati, zehati;
b) pomanjšanje dejanja:
l j :
skakljati, migljati, rezljati, šumija ti;
k:
usedkati se, spankati, stopkati, papkati;
c:
jokcati, stopcati, papcati;
c) glagole tvori iz zaimkov in medmetov (ono-
m atopoetične):
k:
tikati, vikati, onikati, mukati, ukati, čivkati.
SESTAVA
Besede so sestavljene na dva načina: ali so tako
spojene, da tvorijo eno besedo in imajo en sam na
glas, ali pa ohrani vsaka sestavina svojo obliko in
svoj naglas. Prve imenujemo s p o j e n k e (vinograd,
velikonočen, polnoč, morebiti), druge pa s k l o p e
(Velika noč, mož beseda, po poli b rat) . Spojenke pi
šemo skupaj, sklopov ne.
72
