n a s p r o t j e : kljub prepovedi, zoper voljo božjo;
m e r o : čez moč delati, čez mero š tu d ira ti;
i z g u b o : p riti ob kravo, ob dobro ime itd.
V prenesenem pomenu: pretreslo me je
skozi
dušo,
pod
ključem imeti koga,
pod
kaznijo prepovedati itd.
Predlogi vežejo predmet z glagolom: govoriti o
kom, iti
po
vodo, jeziti se
nad
kom itd.
Rabimo jih za tvorjenje novih besed: izdreti, pred
ložiti, razprodati, izpodleteti, dopovedati. Več glej v
besedotvorju.
Predlogi se lahko sestavijo: izmed, iznad, izpred,
izza, izpod.
Poleg pravih predlogov imamo tudi n e p r a v e , ki
so po postanku samostalniki ali glagoli; vsi ti se vežejo
z rodilnikom:
blizu
cerkve,
dno
morja,
glede
cene,
konec
leta,
nakonci
travnika,
kraj
vasi,
mimo
gradu,
mesto
in
namesto
mene,
okoli (okrog
,
krog)
hiše,
po
leg
šole,
preko
polja,
razen
enega vsi,
sredi
zime,
ta
-
kraj (onkraj
,
onstran)
jezera,
tik
mosta,
vpričo
(spričo)
dokazov,
vrh
gore,
vštric
mene,
zaradi
in
zastran
mene,
zavoljo
zdravja,
zraven
hiše.
O RABI PREDLOGOV IN PRISLOVOV
Dva predloga drug za drugim se rab ita le redko:
oklep
za na
prsi, obleka
za v
cerkev. N a p a č n a pa
je raba, ako se veže vsak od njiju z drugim sklonom:
med vožnjo
s
in
na
kolodvor — prav: med vožnjo
s kolodvora in
naza j;
z in
brez
p rijatelja — prav: s prijateljem in
brez
n jega ;
v
in
okrog
cerkve — prav:
v
cerkvi in okrog
n je
;
v
in pri Ljubljani — prav:
v
Ljubljani in
okolici;
med
in po maši —
med
mašo in po njej;
ob
in po dežju —
ob dežju
in po njem.
Germanizem j e :
v od
mene odposlanem blagu
(prav: v blagu, ki sem ga odposlal).
62
