b) Po sedanjiški osnovi imamo štiri sp regatve:
I. z obrazilom
em
: nesem, pahnem, pečem;
II. »
»
am:
delam, stopam, piham, znam;
III. »
»
im:
nosim, gorim, kričim;
IV. »
»
jem:
kupujem, pijem, pišem, plačem.
Brez sedanjiške pripone ( a t e m a t i č n i ) so:
dam, vem, jem
. Nepravilna:
sem
— biti — bom,
grem
— iti — šel — idi.
Posebnosti v spreganju:
1. Brezpriponski in nepravilni glagoli imajo za 2.
in 3. osebo sed. dvojine obrazilo
-sta,
za 2. os. mn. pa
-ste:
daste, veste, jeste, ste, boste, greste. V 3. os.
mn. je končnica
-do
ali
-jo:
dado, vedo, jedo, bodo,
gredo ali dajo, vejo, j ejo, bojo, g rejo. Od biti se glasi
so.
Velelnik: daj, vedi (povej), jej, bodi, idi.
Ravno tako se spregajo tudi vse zloženke, razen
od dati in biti, ki gredo po zgledu priponskih: dobite,
iznebite se, pozabite, prebijete; prodate, oddate, pre
date se, izdate se.
2. V sed. dvojini se lahko rabijo za ženski spol
tudi posebne končnice
-ve, -te:
medve delave, vedve
delate, onidve delate. — Medve sva delali, sta šli.
3. Daljšo in krajšo obliko 3. os. mn. imajo neki
glagoli I., III. in IV. v rste: pletejo — pleto, pečejo —
peko, trp ijo — trp e, govorijo — govore. K rajša je
lepša.
4. Mehčanje v sed. ima I. v rsta z osnovo
na. k g:
pečem iz pek-em, tečem, strižem, ležem, morem iz
možem in to iz mog-em.
5. Jotacijo v sed. ima V. v rsta: dišem iz
dih-jem,
mičem, devljem, kopljem, ropočem (poleg diham, mi
kam, devam, kopam, ropotam).
6. Drugo mehčanje imajo v velelniku osnove na
k
g:
peci, teci, reci, sezi, lezi, strezi, strizi, vrzi, pomozi.
55
