Po
postanku
delimo glagole v
a) izkorenke, iz korenov:
nes-
ti, kaz-ati,
gor-e
ti;
b) izimenske, iz imen:
hvaliti
,
jačiti iz hvala
,
jak;
c)
izglagolske, iz glagolov:
poznavati
od
znati
.
Glagoli so lahko p r o s t i ali nezloženi (delati,
pisati, plavati) in z l o ž e n i s kakim predlogom (iz
delati, napisati, preplavati).
NEPREGIBNE BESEDNE VRSTE
Nekdaj so bile nepregibne vrste vsaj po večini
pregibne, toda ker so se rabile le v kaki posamezni
obliki in določeni zvezi, so sčasoma okrnele in tako
postale nepregibne. P ri nekaterih moremo še sedaj
spoznati prvotno pregibno obliko:
križem
je orod.
edn. od
križ
,
zlepa
rod. edn. iz
lepega
,
bodi
velelnik
od
biti, okoli
mest. od kolo,
ampak
iz
a-na-opak
,
nam
reč
iz
na-ime-reči, menda
iz
menim-da
,
dokaj
iz
kdo
-
ve-kaj, osorej
iz
o-se-ure-j
(ob tej u ri),
pre
iz
prave
(pravijo),
češ
iz
hočeš
itd.
Nepregibne besedne vrste delimo v prislove, pred
loge, veznike, medmete in členke. Neke besede so
predlogi in prislovi n. pr.: hodi
okrog
, govori o meni
in
okrog
hiše, ogovoriti.
PRISLOVI
Prislovi (adverbi) natančneje določujejo glagol
sko dejanje glede na kraj, čas, način in vzrok.
1. K r a j e v n i zaznamujejo:
a) na vprašanje
k je ?
mesto, k jer se kaj godi ali
biva: tu, tam, nekje, zunaj, gori, notri;
b) na vprašanje
kam ?
pomikanje in smer dejanja:
sem, tja, drugam, nekam, ven, gor, noter, naprej, daleč;
c) na vprašanje
ko d ?
kraj, kjer se kaj vrši: tod,
od tod do tod, ondod, nekod, drugod.
