koli spremenil: jokati (se), lagati (se), smučati (se),
tikati (se) itd.;
c) p r i g o d n i se vežejo samo v določenem po
menu s povratnim zaimkom, sicer imajo poleg sebe v
drugačnem pomenu nepovratne oblike: hvaliti se —-
hvaliti koga, obleči se — obleči koga, tresti se —
tre sti kaj, peči se — peči kaj, želeti si — želeti
komu itd.
Po vsebini ločimo povratnike v dve v rsti:
a) P r a v i ali prehodno-povratni povedo, da pre
haja glagolsko dejanje od osebka na predmet, ki je
istoveten z osebkom. Vsi so prehodni, ker je tožilnik
osebno-povratnega zaimka
se
pravi neposredni objekt.
N. pr. umiti se, obleči se, p raskati se, briti se, skriti
se, hvaliti se, premagati se. Včasih imajo dvojen ob
jekt, osebnega in stvarnega: umiti si roke, obrisati
si čelo, obuti si čevlje, rešiti se česa, predstaviti se
komu, šteti se za kaj itd. Pravi povratniki lahko
okrepe povratni zaimek: Oče
se
je ubil s samokresom
=
sebe
je ubil,
sam se
je ubil,
sam sebe
je ubil.
b) N e p r a v i ali neprehodno-povratni označujejo,
da je osebek sam kot tak (ne kot objekt) udeležen pri
glagolskem dejanju ali stanju. Vsi so neprehodni, n.
pr.: hiša se podira, skala se kruši, voda se vali, pi-
ščeta se pečejo, dan se svita, nebo se črni, kapital se
veča, kosilo se kuha, sin se laže, mati se joče, vsi se
čudimo, otroci se igrajo, to se me nič ne tiče, padel je
in se ubil itd.
Podvrsta nepravih so v z a j e m n i (recipročni), ki
označujejo udeležbo več osebkov: kepam se (s tova
rišem), moži se (z vdovcem), pretepata se (drug z
drugim), zmerjajo se (drug drugega), prepirajo se
(med seboj), dopisujejo si (se) itd.
B) Glede na trajanje dejanja ali stan ja ločimo do
vršne in nedovršne glagole (perfektivne, imperfek-
tivne).
52
