Predloga
s, z
se vežeta z rod. na vprašanje
odkod?
(s
hriba dol,
z
glave dol) in z orodn. na vprašanje
s
k om
ali
s čim?
(z
bratom iti, s palico udariti).
Predlogi
med
,
nad
,
pod, pred
stoje na vprašanje
k am ?
v tož. (med kolesa p riti), na vprašanje
kj e ?
v
orodn. (med kolesi tičati).
Predlog
za
se veže z rod. na vprašanje
k d a j? (za
Napoleona), s tož. na vprašanje
kam ? (za
peč se
skriti) in z orod. na vprašanje
k j e ? (za
pečjo čepeti).
Glede rabe
s, z
,
iz
pomni:
iz
pomeni iz notranjščine
ven
(iz
omare,
iz
hleva,
iz
hiše,
iz
Maribora), s in
z
pa pomenita od zgoraj dol
(s
strehe pasti,
z
mize
zdrkniti,
z
glave sneti klobuk, s Pohorja,
z
Vrhnike).
S
stoji pred nezvenečimi
(s
strehe),
z
pa pred zve
nečimi
(z
glave).
Predlogi o z n a č u j e j o lahko
k r a j : pri cesti, med hišami, na konju, ob plotu,
v jam i;
č a s : čez dan, pod jesen, o polnoči, do večera, v
p etek ;
n a č i n : s strahom, na glas, po gosposko, iz
srca rad ;
v z r o k : iz jeze ubiti, od lakote umreti, bolan za
je tik o ;
s m e r in c ilj: iti na sovražnike, proti vetru, med
lju d i;
s r e d s t v o : z lopato kopati, mlin na veter, po
dekli poslati;
n a m e n : v dar dati, vlak za Maribor, na pomoč
p riti;
r a z m e r j e : trd do ubogih, k ru t z delavci;
p r i m e r j a n j e : večji od mene, po očetu se je
vrgel;
s n o v : lonec iz gline, venec iz t r n j a ;
d r u ž i t e v : sprehaja se s psom, iti z m a te rjo ;
i z v o r : duh od mesa, duh po plesnobi;
61
