GLAGOL PO VSEBINI
Glagol (verbum) izraža dejanje ali stanje; pove,
kaj kdo dela ali kaj se z njim godi. Iz odnosa dejanja
do osebka in predmeta spoznamo razne pomene gla
golov.
A)
Po
smeri
kam dejanje prehaja (po predmetu),
ločimo prehodne, neprehodne in povratne (tranzitivne,
intranzitivne in refleksivne).
1. P ri p r e h o d n i h prehaja dejanje od osebka na
predmet, na katerem vrši osebek dejanje. Neposredno
prehodni imajo predmet v tožilniku (zidam
hišo),
po
sredno prehodni pa v rodilniku, dajalniku ali v kakem
sklonu s predlogom (potrebujem
česa
, zaupam
komu
,
hrepenim
po čem
, vladam
nad kom).
2.
P ri n e p r e h o d n i h ne prehaja dejanje na
predmet izven osebka, ampak vrši osebek dejanje sam
brez predmeta (sedim, ležim, gorim, umrem).
Iz nekih neprehodnih postanejo prehodni, ako se
sestavijo s predlogom (hoditi, skočiti, teči — pre
hoditi, preskočiti, preteči koga) ali ako preidejo iz
nižje v rste v višjo (ozdraveti = zdrav postati —
ozdraviti = zdravega narediti, luč ugasne — ogenj
ugasimo, očrneti — očrniti koga, oslepeti — oslepiti
koga, slabeti — slabiti koga, živeti — živiti koga,
preživeti — preživiti, obogateti — obogatiti koga
itd.). Glagoli IV. vrste imajo pogosto vzročen pomen.
3. P o v r a t n i glagoli so vsi tisti glagoli, ki se r a
bijo v zvezi s povratnima zaimkoma
se
ali
si.
Po obliki
razlikujemo troje v rst:
a) s t a l n i povratniki se rabijo stalno s povrat
nim zaimkom: bati se, kesati se, čuditi se, smejati se,
ku jati se, prepirati se, naveličati se, daniti se, sankati
se, baviti se, lotiti se, radovati s e ;
b) n e s t a l n i se rabijo s povratnim zaimkom in
brez njega, ne da bi se pri tem njihov pomen kakor
4
*
51
