snetljiva. Srečal sem znanca, s
katerim
se že dolgo
nisva videla.
Zaimke posplošuje besedica
koli: Kar koli
hočeš,
ti dam.
7.
Nedoločni
govorijo o neznani osebi ali reči.
Samostalni s o :
kdo
,
nekdo
,
nihče
,
nikdo, malokdo
,
marsikdo
,
vsakdo
za osebe in kaj,
nekaj
, nič za stvari.
Pridevni so:
kateri
, kak, neki,
marsikateri
, vsak, ves,
sleherni.
Sleherni
,
kateri
, neki imajo le določno obliko,
samo nedoločno pa vsak
(Vsak
dan p rihaja).
Za grofov se rabi
nekateri
, neki: Do neke mere,
neki ljudje, neki predmeti.
Zaimek nič se sklanja: nič, ničesar, ničemur, nič,
pri ničemer, z ničimer. Včasih se rabi tudi nesklonljiv:
nič ne pogrešam, nič nimam.
ŠTEVNIK
Števnik (numerale) naznanja število oseb ali reči.
Imamo: glavne, vrstilne, ločilne, množilne, delilne, po
navljalne in nedoločne (kardinalne, ordinalne, distri
butivne, multiplikativne, iterativne, indefinitne).
1. Glavni povedo, koliko je stvari: eden, dva,
t r i
. . . Od 21 štejemo: eden in
dvajset
, pet in
dvajset
,
devet in
devetdeset
, dve s t o, tri st o, pet tisoč itd.
Od 1 do 4 so pridevniki, od 5 dalje so v imen. in
tož. samostalniki, v ostalih sklonih pa pridevniki.
Samo
sto
in
tisoč
se ne sklanjata.
Obliki en,
noben
se rab ita pred samostalniki, brez
samostalnika pa stoji le eden,
nobeden:
Dal mi je en
dinar, a eden je premalo.
Pomni, da je en, eden določni števnik, zato ga ne
moremo rabiti za nedoločni števnik ali člen!
2. Vrstilni kažejo predmet, kateri je v vrsti (dni,
mesecev, let, stoletij, strani, poglavij, členov itd .) :
Slovnica slov. knjiž. jezika 4
49
