Pridevniški samostalniki se sklanjajo kot pridev
niki:
duhovni, -ega,
popotni, bližnji, Koseski itd.
Zlat
gre imensko ali pridevno: pet
zlatov
,
zlatih
.
Pluralia tantum gredo po zgledu: otrobi, otrobov,
otrobom, otrobe, pri otrobih, z otrobi.
4. Srednja sklanja
Naglas stoji lahko:
a) na osnovi: mesto, lice, dete, vime;
b) na obrazilu: dno, tla , drva ;
c) se premika: meso, polje ; polju, poljem itd.
P ri mehkih osnovah imamo preglas: lice, morje,
srce, kamenje, pljuča. S poljem, poljema, poljem itd.
V mn. rod. se vtika pred končni
r l v
polglasnik,
pred
j
pa glas i: jader, veder, reber; debel, stebel,
dupel; čustev, poroštev; kopij, ledij, pročelij, zglavij.
Osnovna e, o se menjata v množini v ozka
e, o :
o
kno, pl
e
če, s
e
lo, r
e
bro itd., v množini: (okna, pleča,
r ebra, sela, Uršna sela.
Predlog povleče naglas k sebi: k nebu, z neba,
za
uho.
Osnovo podaljšajo za en zlog:
za -en-: ime, breme, pleme, rame, seme, sleme,
teme itd.;
za -
es
-: telo, oko, uho, kolo, črevo, oje, ulje;
za
-e t-:
tele, dete, jagnje, prase, žrebe, otroče itd.
Tudi moška imena: oče, Tone, Jože, Kobe, Smole itd.
P luralia tantum se sklanjajo po zgledu: vrata,
vrat, vratom, vrata, pri vratih, z v ra ti; pljuča, pljuč,
pljučem, pljuča, pri pljučih, s pljuči. Posebej pomni:
tla , t al, tlom, tla , tleh, tli ; drva , dr v, drvom, drva ,
pri drveh, z drvmi.
Oko
ima tri množine:
oči
pomenijo organ za vid
(človeške, živalske),
očesa
očem podobne okrogle
predmete (kurja, trtna, krompirjeva),
oka
(morska,
rakova, drevesna, na juhi).
39
