a) m o š k e g a spola so imena, ki se končujejo v
edn. imen. na soglasnik in imajo v edn. rod. obrazilo
-a ali -
u : hrib
—
hriba, med
—
medu .
— Nadalje tudi
imena črk:
mali a
,
veliki A , zlogotvorni r;
b) ž e n s k e g a spola so imena s končnico -a
(lipa, miza), s končnico
-ev
(cerkev, breskev) in tista,
ki se končujejo v edn. imen. na soglasnik in imajo v
edn. rod. obrazilo -i (nit, peč, oblast, misel). — Dalje
še
mati
in
hči;
c) s r e d n j e g a spola so imena, ki se končujejo
na -o ali -e: mesto, nebo, polje, seme.
Ker je slovnični spol vezan na končnico, more na
stopiti pri nekaterih imenih bitij neskladje med na
ravnim in slovničnim spolom. Samostalniki:
vodja,
sluga, starešina, paša, Trdina
itd. so po naravi mo
škega spola, v slovnici pa ženskega, ker imajo
končnico -a. Ravno tako so moškega spola:
sinko
,
ne-
gode, Marko, Tone
itd., po slovnici pa srednjega.
Ponekod ima nadmoč slovnični spol nad naravnim:
dekle, dekletce
in
deklič
so po naravnem spolu ženski
samostalniki, v rabi pa je
deklič
moškega spola in
dekle, dekletce
srednjega spola. V besedi
deklica
pa
se ujemata oba spola. Po naravi moški
fante
je v slov
nici srednjega spola.
Nekateri samostalniki imajo po več spolov:
križev
pot
in
široka pot,
v mn.
lepi poti, stare poti
in
čudna
pota
.
Jelenja sled
izgine
brez sledu
.
Ribja lov
in
poli
-
tični lov
.
Domača obrt
in
naš obrt
.
Lahko se tudi menja spol po številu:
umazan laket
in
umazane lakti, globoko brezno
in
globoki brezni
itd.
III. Samostalniki po številu
Večina samostalnikov ima vsa tri števila: ednino,
dvojino in množino (singular, dual, plural). Nekateri
pa se rabijo po navadi samo v ednini ali množini.
