X. Jotiranje imenujemo spajanje glasu j s spredaj
stoječim soglasnikom. Glas j se spaja z vsakim so
glasnikom, a rezultat je različen. Jav lja se v tvorbi
primernika, trpnih deležnikov II. in IV. vrste, v se
danjiku te r v besedotvorju.
1. Mehkonebni
k g h
se spremene v
č ž š
: plačeš
iz plak-ješ, moča iz mok-ja, ključ iz k ljuk-j, tišji iz
tih-jji,
draže iz dra
g-je
itd.
2. Med ustnične
b p m v f
in
j
se vrine epentetski
l
:
koplješ iz
kop-
l
-ješ, zo
b
-
l
-ješ, zadav
lj
en iz zadav-
l
-
jen, polom
lj
en iz polom-
l
-jen, glob
lj
i iz glob-
l
-ji,
kaplja iz
kap-
l
-ja,
Škofljica iz škof-l-ja
vas itd.
3. Zobna
t d
dasta č in
j:
sveča in k ra ja iz
svet-ja
in krad-ja, mečeš iz meč-ješ; goveji, rojen, mlaj iz
goved-ji, rod-jen, mlad-j itd.
4. Jezičniki
l
r n
se zmehčajo v
lj
,
n j
,
r j
: hva
lj
en,
govo
rj
en, zabra
n j
en, ste
lj
eš, o
r j
eš je iz hvali-en, go-
vori-en, brani-en, stel-ješ, or-ješ itd.
5. Sičniki postanejo šumevci: pišeš, ponošen, naš,
nož, kličem je iz pis-ješ, ponosi-en, nas-j, no
z-j,
klic-
jem itd.
6. Skupine
s k j
,
st j, zd j
,
slj
,
snj
dajo šč, ž, šlj, šnj:
nebeščan, krščen, ježa, zamišljen, letošnji iz nebesk-
jan, k rst-jen, jezd-ja, zamisli-en, letos-nji.
Jotacija je kakor palatalizacija že praslovanski
pojav in zato velja le za prvotno zvezo glasu j s so
glasnikom. Ako je prišel j v poznejšem času v zvezo
s soglasniki, jih več ne spreminja:
listje
iz list-je,
d
edje,
lasje, snopje, golobje, zdravje, pasji, kozji,
kravji, u
stje
itd.
XI. Premena (metateza) nastane, kadar dva gla
sova v besedi zamenjata svoji mesti ali pa se en glas
nekam drugam prestavi: čəbela iz bəčela, gomila iz
mogila, žlica iz lžica, lišpati iz lipšati, k lonica iz kol-
nica, čvetero iz četvero, k lobasa iz kolbasa, puška iz
pukša itd.
24
