vanja so zbrani v s l o v n i c i (gram atiki), ki v ne
kem sistemu in pregledu podaja celotno sliko zgradbe
danega jezika. Razlikujemo tri vrste slovnice:
1. z g o d o v i n s k a (historična) zasleduje razvoj
jezika od najstarejših časov praindoevropske skup
nosti do danes in ugotavlja spremembe, preko katerih
se je razvijal jezik skozi dolga stoletja, dokler ni do
segel današnjega stan ja;
2. p r i m e r j a l n a (komparativna) p rim e rja slo
venščino z drugimi slovanskimi, pa tudi z ostalimi
indoevropskimi jeziki in proučuje odnos slovenščine
do teh jezikov s ciljem, da se morejo razumeti in po
jasniti razni pojavi v slovenščini;
3. o p i s n a (deskriptivna ali tudi normativna)
podaja zgradbo današnjega knjižnega jezika. Delimo
jo v štiri poglavja, in sicer razp rav lja: g l a s o
s l o v j e (fonetika) o tvorjenju glasov, njih delitvi,
pisanju in vezanju v zloge; o b l i k o s l o v j e (mor
fologija) o oblikovanju besednih vrst, o sklanjanju in
sp regan ju ; b e s e d o t v o r j e (etimologija) o tvor
jenju in nastajan ju besed; s k l a d n j a (sintaksa) o
vezanju besed v stavke, s katerimi izražamo misli in
čustva.
P r a v o p i s (o rtografija) določa pravilno pisavo
glasov in oblik, ki se ločijo od žive govorice; p r a v o
r e č j e (ortoepija) ureja pravilno in enotno izreko;
s t i l i s t i k a odreja rabo oblik in besed te r rečenic,
da bo izražanje lepo in primerno namenu.
V naslednjih poglavjih podajamo pregled slovnice
sodobnega slovenskega knjižnega jezika s pravopisom,
pravorečjem in stilistiko.
