Medtem je seznanil Hrvate Lj. Gaj s češko latinico,
husico imenovano. Nje ustanovitelj Jan Hus je uvedel
za oznako šumevcev piko nad sičnike, češki b ratje pa
so vpeljali mesto pike ključico, kar je prevzel tudi
Gaj. Ta črkopis, gajica imenovan, so sprejeli poleg
Hrvatov tudi Slovenci med 1839 in 1846 te r ga rabimo
še dandanes.
Slovenska abeceda obsega 25 črk:
a b c č d e f g
h i j k l m n o p r s š t u v z ž .
Z njimi označujemo
vse glasove našega knjižnega jezika in je abeceda za
prakso povsem zadovoljiva, z znanstvenega stališča
pa ni popolna, ker ne izraža s posebnim znakom vseh
glasov, ki jih pozna knjižni govor. Tako imamo pet
črk za osem samoglasnikov in dvajset črk za 24 so
glasnikov. Svoje črke nima torej vsaj 7 glasov: s črko
e
pišemo široki
e
in ozki
e
te r polglasnik ə; s črko
o
široki
o
in ozki
o ;
soglasniška
i
in
u
pišemo z
j
in
v
; za mehka
l’
in
n
rabimo
lj
in
n j
. Te neskladnosti
med izreko in pisavo rode razna pravopisna in pravo
rečna omahovanja, težavo pa povzročata prav za prav
le trd i
l
in polglasnik. Vse te težave pa so v primeri
s pisavami drugih starih evropskih kulturnih jezikov
(angleškega, francoskega, poljskega) malenkostne in
mirno smemo trditi, da je naš črkopis za prakso prav
zadovoljiv.
Nauk, ki se bavi s proučevanjem jezikov, imenu
jemo jezikoslovje (lingvistiko). O b č e j e z i k o
s l o v j e preiskuje samo splošne fizične in psihične
pogoje in vzroke za postanek in razvoj jezikov te r se
bavi le z občo strukturo jezikov. P r i m e r j a l n o
jezikoslovje primerja razne jezike med seboj in pro
učuje njihove medsebojne odnose te r ugotavlja stop
njo sorodnosti med njimi. I n d o e v r o p e i s t i k a
preiskuje indoevropske jezike, s l a v i s t i k a pa slo
vanske. Lingvistika se omeji lahko tudi samo na
obravnavanje enega samega jezika, kakor n. pr. s l o
v e n i s t i k a na slovenskega. Rezultati tega razisko
