II.
G L A S O S L O V J E
GOVORILNI ORGANI IN NJIHOVA VLOGA
Glasove proizvajajo g o v o r i l n i o r g a n i , ki
so: pljuča, grlo, nosna in ustna votlina te r njeni deli.
P l j u č a pošiljajo zračni tok skozi ustno in nosno
votlino navzven. P ri prehodu zračnega toka skozi
govorilne organe se tvorijo glasovi. Govorimo le pri
izdihavanju.
G l a s i l k i ležita v gornjem delu razširjenega
sapnika, v grlu. Tvorita ju dve kožni gubici, s ka
terima odprtino sapnika lahko večamo, manjšamo ali
zapiramo. Kadar sto jita glasilki narazen, prehaja
zračni tok neovirano, kadar pa je odprtina ozka, se
zaleta zračni tok v glasilki, ki se začneta tre sti; tedaj
nastane zven. Višino zvena določata dolgost in nape
to st glasilk. Tako dobimo zveneče in nezveneče gla
sove.
Zračni tok gre lahko po dveh poteh: skozi ustno
ali skozi nosno votlino ali pa istočasno skozi obe.
Smer zračnega toka uravnava j e z i č e k , ki je
končni odrastek mehkega neba. Kadar je jeziček po
vešen, je vhod v nosno votlino odprt; zrak prehaja
skozi usta in nos ali pa samo skozi n o s; ta k ra t n asta
nejo nosni glasovi. Kadar pa je jeziček dvignjen in
pritisnjen na zadnjo stran grla, je odprt prehod skozi
usta in nastanejo ustni glasovi.
V ustni jam i imamo: jezik, nebo, zobe in ustnice.
N e b o tvori obok, ki še boči nad jezikom od zgor
njih zob do golta. Deli se v dlesno, trdo in mehko
nebo te r jeziček.
J e z i k je na vse stran i gibljiva mišica. V mirni
legi leži na dnu ustne jame, sicer pa se more dvigniti
na katero koli mesto ustne jame. Deli se v jezično
konico, v sprednji, srednji in zadnji del jezične plo
16
