1. Samo v ednini ( s i n g u l a r i a t a n t u m ) se
rabijo zlasti lastna, skupna, snovna in pojmovna
imena te r glagolniki:
a) l a s t n a im ena: Maribor, Bled, Donava, Bal
kan, Irak ;
b) s k u p n a imena: grozdje, perje, gospoda,
d iv jad ;
c) s n o v n a imena: kruh, sol, dež, železo, meso,
kri itd.
Množino imajo le, kadar mislimo na različen čas,
k ra j ali vrsto: štajerska vina, mineralne vode, kemij
ske soli. Dvojini in množini se izognemo tako, da
uporabimo delni rodilnik: dve zrni soli, oba kosa
mesa, tri kose kruha, pet kosov železa, dve čaši mleka,
tri vrste vina, tr i kaplje krvi, deset kosov opeke,
krede itd. (napačno je: dve soli, oba mesa, tri kruhe,
pet želez, dva mleka, tri vina, tr i krvi, deset kred itd.).
d) p o j m o v n a imena: žalost, ljubezen, lenoba,
m ladost;
e) g l a g o l n i k i : trpljenje, hrepenenje, grmenje,
petje.
2. Samo v množini ( p l u r a l i a t a n t u m ) stoje
imena predmetov, ki se v enem samem delu navadno
ne rab ijo:
a) m o š k e g a spola s o : starši, možgani, otrobi,
rezanci, žganci, ljudje, Železniki, Adlešiči, Vinkovci
itd.;
b) ž e n s k e g a spola s o : duri, gosli, smuči, sani,
jasli, svisli, prsi, grudi, obisti, obresti, binkošti; grab
lje, garje, škarje, klešče, toplice, koline, vile, vilice,
sanje, brke, hlače, tropine, mekine, pomije, statve,
nečke, vice, vislice, dlesne, nosilnice, hodulje, Benetke,
Gorje, Poljčane, Borovlje itd.;
c) s r e d n j e g a spola s o : vrata, tla, usta, jetra,
pljuča, nosila, vešala, kola, drva, ledja, meča itd.
Slovnica slov. knjiž., jezika 3
33
