Slovenska slovnica 1940 - page 29

analogiji na sedanjiško osnovo dahnem, pahnem,
usahnem itd. nove nedoločnike dahniti, pahniti, usah­
niti (namesto prvotnejših dəhniti, pahniti, usahniti).
Po sedanjiku pljujem, sujem, smejem se imamo v ne­
določniku pljuvati, suvati, smejati se (za starejše
pljəvati, sovati, sm ijati se). Pridevnika kasna, lahka
sta analogično posplošena po moški obliki kasen, lagek
(za kəsna, ləhka ). Besedi suhljad, suhlica sta naslo­
njeni na suh (mesto səhljad, səhlica). Dolenjski ne­
sem je izpodrinila v knjižnem jeziku gorenjska oblika
nisem, ki ima i po analogiji na nimam . Predlog od ima
-d po vplivu ostalih številnih predlogov, ki imajo -d
(nad, pod, pred, med, z a d ); staro ot- je ohranjeno še
v otrok, otrobi, oteti (pri Levstiku tudi otide).
XVII. Preprosta etimologija pripisuje besedi kriv
izvor in jo zato oblikovno naslanja na drugo besedo:
iz sečan od sekati je z naslonitvijo na sveča nastalo
svečan ; rženi cvet od rž je dalo po roža rožni cvet in
ro žn ik; zehati je po zdihovati dalo zdehati ; mankati
je po manj prešlo v manjkati, mrtvud po mrtev ud v
mrtvoud, čebela po bučanju v bučela itd.
V prostem govoru srečujemo: gojzdarice po gojzd
za gojzerice, potrgavka po potrgati za portugalka,
motovilo za avtomobil , lukamatija za lokomotiva itd.
Napačno je za knjižni jezik : smodka po smoditi za
smotka od smotati, sinaha po sin za snaha.
29