Na ta način v imenovalniku zenačena imena se
sklanjajo po domačih zgledih istega spola:
Sokrat
,
Enej
po
rak
,
k r a j; Leonida
po
sluga ; Junona
po
lipa itd.
2. Sklanjatev imen iz tujih živih jezikov se ravna
v pisavi po tu ji pisni osnovi, v izreki pa po tu ji gla
sovni osnovi. V imen. ed. pridržimo tujo končnico, v
odvisnih sklonih pa dodajamo nanjo slovenska obra
zila: Dumas, Dumasa, Dumasov (izg. duma , dumaja,
dumaje v ) ; Diderot, Diderota, D irerot
ov
(izg. didro,
didroja, didroj e v ) ; Buffon, Buffona, Buffon
ov;
Ro-
stand, Rostanda, Rostandov (izg. ro sta, rostana, ro-
sta n o v ); Bordeaux, v Bordeauxu itd.
Iz sklanjatve pomni tele posebnosti:
a) Končni nemi
e
odpahujemo v odvisnih sklonih:
Racine, Racina, Racinov; Gide, Gida, Gidov; Morse,
Morsa, Morsov. Enako: Shakespeare, Lafontaine, Vol
taire, Moliere, Marseille, Merimee itd. Če nemi e
označuje izreko spredaj stoječega soglasnika, ga pri
držimo: Laplace, Laplacea, Laplaceov. E nako : Le-
sage, Cambridge, George itd.
b) Osnovam na samoglasnik se pritika -j-: Heine,
Heineja, Heinejev; Zola, Zolaja, Zolajev; Hugo, Hu
goja, Hugojev. E nako : Manzoni, Marconi, Assisi,
Zwingli, Leopardi, Krejči, Petofi, Goethe, Linne,
Linde, Jefte, Barthou, Boileau, Rousseau, Richelieu,
Vigny itd.
c) Druga imena gredo po slov. zgledih:
Brentano
po
sinko, Petrarka
po
sluga;
Belvedere, Giuseppe,
Michele po
rak;
Boccaccio, Boccaccia, Boccacciov;
Boulogne, Boulogne, Boulogni; Charlotte, Charlotte,
C harlo tti; Beatrice, Beatrice, Beatrici, Beatricin.
Enako: Inge, lise, La Fayette itd.
d) Nemška imena, ki imajo polglasnik v končnici,
ga izpustijo: Hegel,
Hegla., Heglov;
Weber, Luter,
Diesel; Dieslov motor, Lutrov nauk itd.
