Za predlogi stoje daljše oblike (iz
mene, k tebi
,
skozi njega,
zoper njo), le v tož. rabimo za enozlož
nimi predlogi krajše oblike, ki jih pišemo skupaj
(name,
zate
, vanj,
nadenj, zanje).
V tož. srednjega spola imamo v ednini moški gra,
za predlogi -je (Pismo, ki sem ga pisal; pridi
ponje!),
v množini pa
jih
, za predlogi -nje: Samo nje sem
srečal, pa
jih
nisem pozdravil in nisem šel
mednje.
Tri pisma sem pisal, pa nisem
nanje
prejel odgovora.
Pomni mestnik:
pri njem, pri njej, pri nas, pri
vas, pri naju, pri vaju!
Orodnik se glasi:
z menoj
, s
teboj
ali
z mano
, s
tabo
; z njim, z njo, z
njimi, z njima
.
2. Svojilni kažejo, čigava je stvar: moj,
tvoj
itd.
Rabijo se, kadar so miselno poudarjeni, sicer so ger
manizem (Umrla je v 70. letu
svoje
starosti.).
V tre tji osebi lahko rabimo tudi rod. ali daj. oseb
nih zaimkov
(njega, nje, njiju, n jih ) : Njega
oče,
njih
Bog, b ra t mi je, hlače
mu
lika.
3. Povratni se nanašajo na osebek istega stavka;
so osebno in svojilno-povratni.
a) Osebni nima imenovalnika in ima iste oblike
za vse spole, osebe in števila. Poznamo daljše
(sebe,
sebi
,
sebe, pri sebi, s seboj
ali s
sabo)
in krajše oblike
(se, si, se).
S predlogom se glasi:
nase, vase, predse,
podse
itd.
Imajo ga povratni glagoli (pravi kot direktni
predmet); z njim se tvori srednji način: umivam
se.
b) Svojilno-povratni
svoj
kaže lastnika, ki je ose
bek istega stavka: Jaz ljubim
svojega
očeta, ti
svo
jega
in on
svojega
.
Kadar govorimo o skupni lastnini, ne o osebni,
rabimo zaimek
nas, vas:
Ljubimo
nase
brate! Gremo
v
naše
mesto. Ali ste že popravili
vašo
cerkev?
4. Kazalni pokazujejo na stvar in so vsi pridevni:
ta, oni, tisti, isti, sam
,
tak, tolik, toliker.
47
