13. P ri p r i d e v n i k i h pomenijo obrazila:
a) imetje ali obilico:
at:
bradat, krilat, kosmat, zobat, vejat, travn a t;
it:
skalovit, kamenit, valovit, glasovit, barvit;
av:
dlakav, pegav, grčav, žilav, luskav, k rastav ;
b) podobnost:
ast:
srčast, zvončast, iglast, jajčast, ko ritast;
c) snov, iz katere je predmet:
en: lesen, jeklen, mesen, koščen, leden, železen;
ov:
lipov, leskov, smrekov, makov, železov, rašev;
d) d ejan je:
av:
dremav, bahav, gizdav, bodljikav;
iv:
zabavijiv, zapravljiv, nagajiv, dušljiv, kradljiv;
e) svojilnost, pripadnost k posameznim osebam
in živalim:
o v :
bratov, banov, Markov, Trdinov, krtov, pevčev;
in:
sestrin, ženin, materin, grofičin, Marijin.
Obrazilo -ov, -ev se praviloma pritika moškim,
obrazilo -in pa ženskim samostalnikom živih bitij. Ra
bijo pa se tudi za tvorbo pridevnikov od samostalnikov
neživih stvari in sicer: obrazilo -in pritikamo ženskim
samostalnikom na -ka, -na, -
ha
idr. (puškino kopito,
strankino pravilo, vojskino glasilo, soseskino imetje,
šivankino uho, lunin svit, juhina konserva, kavina
primes, ladjin bok). Navadno pa se izražamo drugače:
državna moč ali moč države, vladna stranka, žep pri
suknji, ključ od v ra t itd.
Obrazilo -ov, -ev se uporablja tudi za tvorbo pri
devnikov iz rastlinskih, rudninskih, kemijskih in sploh
snovnih imen (lipov cvet, hrastov les, železov kršeč,
metilov alkohol, žametov, rašev, atlasov). Rabi se tudi
tak ra t, kadar ni mogoča drugačna tvorba, zlasti pri
samostalnikih na -ek in -ik (petkov, ponedeljkov,
ulomkova črta, trikotnikova stranica, povedkovo do
ločilo).
