IV. B E S E D O T V O R J E
IZPELJAVA
P ri besedi ločimo o s n o v o in k o n č n i c e ,
obrazila imenovane. Osnova se pri pregibanju ne spre
minja, obrazila pa dajejo besedi razne oblike, sklonila
sklone, osebila osebe. Beseda pa ima lahko še druga
obrazila, s katerimi se tvori osnova; radi lažjega pre
gleda jih zovemo p r i p o n e : nos-i-ti, nos-il-n-ost.
Osnova brez vseh pripon se imenuje p o d s t a v a :
nos-. Podstava je lahko:
a) ime: žiten, žitnica, žitarka od
žito;
b) glagol: prenašati od
nesti
, napolnjevati od
po lniti
;
c) koren: pletem, pletivo, pletar, pletilja od
plet-.
K o r e n je tista prvina, iz katere so nastale vse
sorodne besede. Po številu glasov je različen:
da-
ti,
nes-ti,
plet-e
n,
prask-
an. Osnovni samoglasnik se pre
vaja: nesem, nosim, prenašam. Tudi soglasniki se
lahko spremene po raznih asimilacijah ali pa odpa
dejo: stri
g-
v strižem, pisk- v pisniti. Koren je lahko
že sam na sebi beseda:
m ig, pad, rod, vid, suh, tih.
Navadno se je koren razširil s priponami v osnove in
dalje z obrazili v besede. Tako se je stvorila v rsta
sorodnih besed, imenovana b e s e d n a d r u ž i n a .
Koren
pis-
je n. pr. že sam na sebi beseda, pomeni
pisanje, in ima dolgo vrsto izvedenk: pisar, pisač, pi-
salo, pisan, pis
ast,
pisava, pis
atelj,
pis
ati,
pisec, pisen,
pismo, pisun. Vsaka izmed teh besed je lahko osnova
za nadaljnje izvedenke: pisarna, pisar
ski,
pisar
jev,
pisarče, pisarček, pisar
iti,
pisar
ija,
pisarjenje, pisar-
stvo.
Koren se na redukcijski stopnji glasi
pəs-,
ki tudi
pozna svoje izvedenke: pester in postrv. Od teh
imamo zopet nove besede: pestrost, pestrota, pestroga,
pestriti itd.
