Po tem načinu je nastala ogromna večina sloven
skih besed in še nastajajo iz dneva v dan. Ker se be
sede izvajajo ali izpeljujejo, imenujemo ta način
nastajan ja besed i z p e l j a v o , besede pa i z v e
d e n k e ali izpeljanke.
Nekaj besed je nastalo tudi po p o d v o j i t v i
korena:
glagol
iz golgol-,
plapolati
iz
polpol
-,
prapor
iz
porpor
-;
dr-dr-
ati, grgrati, f rfrati, mrmrati.
Nekaj jih je tudi o n o m a t o p o e t i č n i h :
mu-
k-ati, kukati,
petpedikati
, vekati,
hrzati.
P ri vsaki besedi ločimo njeno obliko, o kateri go
vori b e s e d o t v o r j e (etimologija), oblikoslovje in
glasoslovje, te r njeno vsebino, o kateri razpravlja
p o m e n o s l o v j e (semaziologija ali sem antika).
Kakor so nastajale besede iz korenov in osnov v obli
kovno samostojne besede, prav tako se je razvijala
tudi vsebina od prvotnega pomena, ki ga je imel ko
ren, do sedanjega pomenskega bogastva. Pomenski
odtenek dajejo besedi besedna obrazila. Eno obrazilo
ima lahko samo en pomen, lahko pa tudi več. Pogosto
pa ima več besednih obrazil isti ali pa soroden pomen.
O obrazilih, ki nosijo sklone, spole, števila, osebe
itd., glej pri besednih v rstah ; v naslednjem samo
glavno o obrazilih, s katerim i tvorimo besede.
Samo e n pomen imajo obrazila, ki pomenijo n. p r .:
1. -lo orodje ali sredstvo: pisalo, bodalo, kazalo;
2.
-ost
abstrak tnost: hvaležnost, modrost, vernost;
3.
-ad
skupna imena: divjad, jelenjad, zelenjad;
4. -ar moškega po opravilu: pisar, tesar, zidar.
V e č pomenov ima n. pr. obrazilo -ak, ki pomeni:
1. moške po svojstvu: poštenjak, možak, divjak;
2. samce v živalstvu: gosak, lisjak, srn jak ;
3. blato živali: kozjak, kravjak, golobjak, ku rjak ;
4. prostor: uljnak, sadovnjak, vodnjak, svinjak;
5. denar: petak, desetak, stotak, tisočak.
5*
67
