Zem ljevid slovenskih narečij po skupinah
Po Dialektološki karti Fr. Ramovša
I. koroška:
V. gorenjska:
II. primorska:
VI. štajerska:
III. rovtarska:
VII. panonska:
IV. dolenjska:
Noben živi jezik ni ustaljen, vsak se spreminja po času in kraju.
Nespremenljivi so le m rtvi jeziki, ki žive samo v bukvah (bukovski
jeziki), ne pa v ljudstvu, npr. klasična grščina, klasična latinščina,
stara cerkvena slovenščina.
Cim dlje v preteklosti sledimo naša narečja, tem manj jih je in
manjše so razlike med njimi. Iz tega upravičeno sklepamo, da je bil
nekoč enoten slovenski jezik brez narečij. V približno takem jeziku
so pisani brižinski spomeniki.
Narečja in knjižni jeziki.
— Mnogo besednih osnov smo torej
prejeli kot staro dediščino in jih po svoje oblikovali z različnimi
priponami. To je temeljna plast našega besedišča. Toda jezik je
živ organizem, zatorej se nenehno razvija in spreminja; to lahko
zasledujemo od prajezika pa do narečne pisanosti današnjega go
123
