Po taki poti značilnega glasu je jezik razvil vrsto besed, npr.
bzikniti
za oster in nenaden glas pri tekočini, ki se pritisku izmika
skozi špranje; podoben pomen ima
brizg
ali
ž v r k
;
švrk
posnema
glas biča.
Pok
je oster glas,
p ik
visok in
pək
šibek, kakor nerazvit.
S takim posnemanjem naravnih glasov ali po onomatopoiji imamo
v jeziku veliko besed, pa jih zaradi dodatnih pripon danes morda ne
občutimo več. Posnemovalni način ustvarjan ja je še zmerom živ,
ker si človek skuša vse ponazoriti.
Zelo blizu posnemanju značilnega glasu je tudi podvajanje ali
reduplikacija; srečujemo jo zlasti v otroškem govoru. Od tod
mama,
papa, baba, deda, teta, tata, brbra, frfra, žežnja itd.
Tako davno
ponavljanje glasu je ohranjeno v
glagol
(iz gol-gol, prim. golčati),
prapor, praprot, plapolati, prepelica, veverica.
P rvotni človek je rad poimenoval predmete po barvi:
sinico,
ker
je sinja,
rudo,
ker je rumena,
goloba, žolno, želvo, zlato,
ker so žolte
ali zelene barve. Še večkrat je predmetom vzdel ime po značilnosti,
ki jo kažejo.
Zmija
ima luknjo v zemlji,
jarec
je pomladanček,
molj
je dobil ime od tod, ker melje,
vol
je velika žival,
osla
in
osat
sta ostra,
trepetlika
trepeče,
glava
je gola,
grlo
požira,
postelja
je
kup stelje,
pozoj
strašno zija. To so nekateri viri besednih osnov,
vendar si z njimi lahko razložimo le majhen del besed. Od kod so
druge?
Indoevropski prajezik.
— Primerjava z drugimi jeziki nam po
kaže različne sorodnosti, saj je m arsikateri koren skupen celi vrsti
jezikov. Čim dlje sledimo te besede v preteklost, toliko jasnejša
je skupnost. P rim erjajmo npr. tele slovenske, latinske in nemške
besede po glasovni obliki in pomenu:
slov.
lat.
nem.
slov.
lat.
nem.
b ra t
frater
B ruder
miš
mus
Maus
mati
mater
Mutter
tri
tres
drei
noč
nox
Nacht
brada barba B art
Zgornje besede niso morda izposojenke, ampak od nekdaj last
teh jezikov. Podobnost ne more biti slučajna, saj je takih besed več
tisoč. Kažejo torej na jezikovno skupnost v pradavnini. Ker se ta
skupnost razteza od Indije prek Irana in obsega vse pomembnejše
evropske jezike, govorimo o indoevropskem prajeziku. Iz njega so
se razvili slovanski, baltski, romanski in germanski jeziki, pa tudi
grški, keltski, perzijski in staroindijski.
121
