množine danes ne kaže več. Ker obrazila ne delajo besed, marveč le
isti besedi določajo oblike in s tem vlogo v miselnih zvezah, jih ne
obravnavamo v besedotvorju, marveč v oblikoslovju.
Osnova.
— Koren dela s priponami stalni del besede, besedno
osnovo, spreminjajo se le obrazila:
de-v-ic-a, de-v-ic-e, de-v-ic-i;
vel-ik-an-sk-i, vel-ik-an-sk-e, vel-ik-an-sk-o,
k jer je
devic-, veli-
kansk-
imenska osnova. P ri glagolu ločimo nedoločniško, sedanj iško
in velelniško osnovo, ki se nanjo pritikajo obrazila:
kupova-ti,
kupuje-te, kupuj-te.
Včasih dodajamo oblikovna obrazila neposredno korenu brez
vmesnih pripon:
vesti
—
voz, bresti
—
brod, lesti
—
laz, bi-ti
—
boj,
li-ti
—
loj
. To so tako imenovane korenske besede, k jer sta se samo
stalnik in glagol razvila neposredno iz korena kot dopolnjujoči se
obliki.
Izvedenke.
— Največkrat se dodajajo pripone že narejenim
besedam. Tako npr. pridevnik
lep
lahko dobi samostalniško p ri
pono
-ota: lepota
; iz tega samostalnika se je razvil nov pridevnik
s pripono
-en: lepoten
ali pa z glagolsko pripono:
lepotiti
; z drugo
pripono
-ic-a
se je iz iste besede razvil samostalnik
lepotica,
od tod
spet nov glagol
lepotičiti,
od tod spet samostalnik
lepotičenje.
Po
tak i poti prehajajo besede iz ene vrste
v
drugo in govorimo pred
vsem o imenskih, to je iz imen izvedenih besedah, in o glagolskih, to
je iz glagolskih osnov izvedenih besedah. Ob takem preoblikovanju
postane jezik prožen in uporaben za najrazličnejše načine izražanja.
U stvarjanje besed z različnimi priponami je staro, kolikor daleč
nazaj sledimo razvoj jezika. Prvotne pripone so večinoma omrtvele
in se ohranile samo kot okamnine, besed ne določajo več ne po
pomenu ne po obliki. Nastajale pa so nove pripone, nekatere z zelo
jasnim pomenom, druge z manj določenim, zato so nekatere v jeziku
zelo tvorne in razširjene, druge manj. Besedam, ki so izvedene s
priponami ali sufiksi, pravimo izvedenke.
Predpone.
— Podobno vlogo kakor pripone imajo tudi glasovne
skupine pred osnovo. Tako npr. osnovo
voz-
lahko razširimo v
do-
voziti, iz-voziti, na-voziti, ob-voziti, po-voziti, pre-voziti, pri-voziti,
raz-voziti, u-voziti, za-voziti, z-vo ziti
; vsaka teh predpon ali p re
fiksov daje osnovnemu pomenu drugačen odtenek, drugačen izraz.
Če pa različnim osnovam dodamo isto predpono, dobe različni
osnovni pomeni skupno pomensko tančino:
iz-liti, iz-reči, iz-teči,
119
