OBLIKOSLOVJE
Uvod
V jezikovni uporabi odbiramo besede po njihovem pomenu. Ta
je določen z osnovo in priponami vseh vrst. Odbiranje je v skladu
s tem, kar bi radi povedali, opravlja pa ga spomin. Toda za vezanje
besed v smiselne enote ni dovolj, da postavljamo besede drugo poleg
druge, pravi pomen nam dajo le tedaj, če so povezane med seboj
v določeni sovisnosti. Besede
sin delati stroj
lahko povežemo v po
mensko zelo različne smiselne enote:
Sin dela stroj. Sin dela s stro
jem. Sin dela pri stroju. Sinu dela stroj.
Pa še vrsta manj različnih:
Sinova delata stroje
.
Sinovi so delali s stroji. Sinovom bodo delali
stroji
itd. V teh zvezah se smisel spreminja po medsebojnem raz
merju besednih pomenov. Izraža se z izprem injanjem oblik v konč
nicah in z dostavljanjem pomožnih besed, recimo pri,
s
v zgornjih
zgledih. P ri vezanju besed v smiselne enote se torej nekatere besede
oblikovno spreminjajo. Oblikoslovje nam mora razkazati vso pisano
množico besednih oblik, pomene teh oblik pa nam razlaga skladnja.
Oblike besed in njihova vloga so torej prav razumljive šele iz smi
selnih zvez. Ob pregledovanju oblik v slovnici moramo imeti to
zmeraj pred očmi, zakaj jezik si ni nikoli ustvaril teh oblik po
obrazcih in vrstah, kakor jih srečujemo v slovnici. Te obrazce in
vrste je zaradi preglednosti izdelala šele slovnica po zakonitostih,
ki jih je odkrila v jeziku.
Oblikoslovje nam podaja p r e g i b a n j e ali fleksijo besed.
Kako se je to v jeziku razvilo, nam iz ohranjenih jezikovnih spo
menikov ni razvidno. Srečujemo ga že v naj-starejši dobi v dvojni
obliki: s k l a n j a t v i ali deklinaciji pri imenih in s p r e g a t v i
ali konjugaciji pri glagolu. K tema dvema moramo dodati s t o p
n j e v a n j e ali komparacijo z obrazili pri pridevniku. Poudarili
smo že, da je oblikovne pripone ali o b r a z i l a treba ločiti od
9 Slovenska slovnica
129
