c) polglasnik pred
j
je dal
i: ladja
—
ladij, skorja
—
skorij,
zarja
—
zarij;
tudi pred c je i:
lučca
—
lučic, živalca
—
živalic,
klopca
—
klopic, vrvca
—
vrvic;
č)
beseda
ima rod. mn.
besed
ali
besedi
.
2. Samostalnik
gospa
se sklanja takole:
Ed.: gospa gospe
gospe
gospo
pri gospe
z gospo
Dv.: gospe gospe (-a) gospema gospe
pri gospeh z gospema
Mn.: gospe gospe (-a) gospem gospe
pri gospeh z gospemi.
3. Samostalnika
mati
in
hči
se v ednini sklanjata takole:
mati
matere
m ateri
mater
pri materi
z materjo
hči
hčere
hčeri
hčer
pri hčeri
s hčerjo.
V dvojini in množini se sklanjata po zgledu
lipa,
vendar so
v rabi tudi oblike s premičnim poudarkom:
hčera, hčeram, hčerah,
hčerami.
4. Samostalnika boa, oboa se glasita v množinskem rodilniku
boj, oboj.
Lastna imena. — 1.
Brežice, iz Brežic, v Brežicah; Begunje, iz
Begunj, v Begunjah; Poljane, iz Poljan, v Poljanah; Ruš e, iz Ruš,
v Rušah; Borovlje, iz Borovelj, v Borovljah; Gorje, iz Gorij
(tudi:
iz Gorjan
),
v Gorjah; Jesenice, z Jesenic, na Jesenicah
.
Množinska krajevna imena ženskega spola se sklanjajo po
zgledu lipa.
Pomni.
P ri k rajevn ih imenih na -e moramo paziti, ali niso morda
edninska (srednjega spola), kakor
P reserje
—
iz
Preserja, Grosuplje
—
z Grosupljega
itd.
2. a)
Ivanka, Ivanke; Lucija, Lucije; Kobilca, Kobilče, od Ivanke
Kobilce, o Mariji Š tupici;
b)
Julija Primic, o Juliji Primic; berem Zofko Kveder; pri Ilki
Vašte beremo;
c)
Primčeva, Vaštetova, Černejevo je uničilo taborišče, o Ko-
bilčevi
.
Imena in priimki za ženske osebe se ravnajo po tehle pravilih:
a) če se končujejo na -a, se pregibljejo kakor enaka občna imena;
138
