nila. — Sod brez čepa. Sod pušča pri
čepu
— Nova kosa nima
k lepa.
Moka diši po
klepu.
— V
gozdu, v k ošu, na podu, o postu, na stropu ,
v žepu.
Nekateri samostalniki spreminjajo o > o i n e > e v mest. ed.,
mest. in orod. mn., vendar ta izgovor ni obvezen, marveč le p ri
poročen.
4. Predlog pritegne poudarek:
na v ečer pridem, v n emar pustiti,
na primer
.
Premični poudarek. — Največ
sveta
otrokom sliši Slave. Videl
može
sem v borbi za trd i kruh. Ti kazal si n jiv mi
plodove,
razkladal
skrivnosti
glasov.
Orel svet s perutjo meri čez
v rh e,
globine. Ko
dobrave se m rače, k meni spo
glasovi
tihi. Tajni zbor
duhov
po
nočnih.
Ležeče tiskani samostalniki imajo ponekod poudarek na osnovi
ponekod na obrazilu. Sklanjajo se po zgledu
most (mož).
Sklon Ednina
Dvojina
Množina
1.
most
mož
mosta (-ova) moža
mostovi
možje
2.
mostu moža mostov
mož
mostov
mož
3.
mostu možu mostovoma možema mostovom možem
4.
most
moža mosta (-ova) moža
mostove
može
5. pri mostu možu mosteh (-ovih) možeh mosteh (-ovih) možeh
6. z mostom možem mostovoma možema mostovi
možmi
Po teh zgledih se sklanjajo predvsem enozložnice, npr.
grad,
sad, med, rod, voz, gnoj, duh, lan, klas, las, nos, pas.
Mestniške oblike s širokim samoglasnikom:
na m ostu, na v ozu,
na nosu, v loju, na gnoju, v rodu
ipd. močno ginejo, ker se jim je
samoglasnik po vplivu drugih sklonov zožil.
Predlog včasih potegne poudarek k sebi:
za lase privleči, v zobe
se dati.
Poudarek na obrazilu. —
Sen
je sen. Kaj me budiš iz
sna?
S teber
za
stebrom
se ruši. Carski
sel.
H itri
sli so
raznesli novico po
deželi.
Pes
in lovec za jelenom.
Psom
gre lajati, tace lizati. Na
bezgu
se je oglasila penica. Uprli so se s
hrbti
. Z
dežja
pod kap.
Ležeče tiskani samostalniki imajo v osnovi polglasnik. Sklanjajo
se po zgledu
steber (dež).
Tako še:
bet, čeber, kes, mezeg, pekel, semenj, skedenj, ščepec,
žebelj.
142
