Ležeče tiskani samostalniki imajo razen v edninskem imenoval
niku in tožilniku podaljšano osnovo; osnova se podaljša za:
-en: ime, vreme, sleme, teme, seme, rame itd.;
-es: drevo, črevo, kolo, nebo, pero, slovo, telo, o je, u lje itd.,
uho ušesa, oko očesa, igo ižesa;
-et: dekle, jagnje, dete, živinče, tele, fan te, ščene itd.
Pomni.
Ker se tako podaljšane osnove končujejo na soglasnik, so
prej slovnice imenovale sklanjatev teh samostalnikov soglasniško.
4. Pošlji še enkrat k zvezdam oko! Pisanih ru t so vesele tvoje
oči.
T rta je pognala
očesa.
Rakova
o ka
so kamenčki.
Samostalnik oko ima v množini tri oblike:
oči
(v pravem po
menu),
o ka
in
očesa
(v prenesenem pomenu); oblika
oči
je ženskega
spola in se sklanja po II. sklanjatvi
(kosti).
5. Voz ima
ko le sa . K ola
so v klonici.
Samostalnik
ko lo
ima v množini
ko lesa
(v pravem pomenu) in
kola
( =
voz).
Pomni 1.
Nekateri samo množinski samostalniki sr. spola se prečesto
sklanjajo napak. Pomni, da gredo natanko po zgledu
mesto
ali
polje:
jetra,
jeter, jetrom, jetra, pri jetrih, z jetri;
usta,
ust, ustom, usta, pri ustih, z usti (ne: ustmi);
vrata,
vrat, vratom, vrata, pri vratih, z vrati (ne: vratmi);
pljuča,
pljuč, pljučem, pljuča, pri pljučih,
s
pljuči.
2. Samostalnik
sence
se sklanja v množini:
senca,
senec ali senc, sencem, senca, pri senceh (-ih),
s
senci.
3. Samostalnik
zlo
se v ednini sklanja po zgledu dno, v množini
pa takole: 1.
zla,
2.— , 3.
zlom,
4.
zla,
5.
v zlih,
6.
z zli.
Lastna imena.
— 1.
Z a g orje, iz Z ago rja , v Z ag o rju ; C elje, iz
Celja, v C elju; Šm a rje , iz Šm a rja , v Šm a rju ; P r eserje, iz P reserja ,
v P reserju ;
2.
D o vje, z D o vjega , na D o v jem ; G ro sup lje, z G ro sup ljega , na
G ro su p ljem ; T re b n je , iz T re b n je g a , v T re b n jem ; O rlje
(pri Ljub
ljani),
z O rljega, na O rljem ; K r šk o , iz K ršk e g a , v K r šk em ; L a ško ,
iz L a škeg a , v L a šk em ; T rn o vo , iz T rn o ve g a , v T rn o v em ; N a klo ,
iz N a k le g a , v N a k lem .
Nekatera krajevna imena srednjega spola se sklanjajo kot sa
mostalniki, druga pa kot pridevniki.
Pomni.
Nekatera krajevna imena sr. sp. so množinska:
S ela, iz Sel
,
v Selih
(ne:
v Selah); S elca, iz Selc, v Selcih
(ne:
v Selcah).
150
