-
el:
osel, osla; vozel, vozla; kotel, kotla; vogel, vogla;
-elj:
k ašelj, kašlja; k rh elj, k rh lja ;
-ek:
dogodek, dogodka; ostanek, ostanka; petek, petka; kolek, kolka;
čižek, čižka;
-ec:
pevec, pevca; h lapec, hlapca; dedec, dedca;
-er:
veter, vetra; čeber, oeb ra ; oder, odra; meter, metra.
Toda:
j ezdec, j ezdeca; j azbec, j azbeca; tekm ec, tekmeca; pre
mislek, premisleka; mislec, misleca; mrtvec, mrtveca.
P o l g l a s n i k v zadnjem zlogu imenovalnika izginja pred
obrazili v drugih sklonih, če ne nastane zaradi tega težko izgovor
ljiva soglasniška skupina.
Pomni.
Pišemo in govorimo
blagor, blagra.
b) Enozložni samostalniki s polglasnikom v osnovi se tudi rav
najo po zgornjem pravilu:
pes, psa; sel, sla; sen, sna;
toda:
beč,
beča; bet, beta; ses, sesa; kes, kesa; dež, dežja
.
Tudi
-a-
v besedi
dan
je iz polglasnika, zato izginja pred obrazili
v drugih sklonih in je razvil t akole sklanjo:
Sklon
Ednina
Dvojina
Množina
1.
dan
dneva
dnevi
2.
dne dne va
dni
dni
3.
dnevu
dnevom a dnema
dnem dne vom
4.
dan
dni dneva
dni dneve
5.
pri dnevu
dneh dnevih
dneh dnevih
6.
z dnem dnevom dnema dnevoma
dnev i dnemi
Pomni
1. V besedah na
-telj
nimamo polglasnika, marveč pravi c,
zato ga ne smemo opuščati ne v govoru ne v pismu:
prijatelj, prijatelja;
učitelj, učitelja; ravnatelj, ravnatelja; pisatelj, pisatelja.
2. Naslednje izposojenke podaljšujejo v odvisnih sklonih osnovo
s soglasnikom
-n: nagelj, nageljna; mandelj, mandeljna; datelj,
dateljna; butelj, buteljna; škratelj
pa ima
škratlja
ali
škrateljna.
4. a) komar, komarja; lopar, loparja; dihur, dihurja; pastir,
pastirja; bramor, bramorja;
b) govor, govora; javor, javora; tabor, tabora; šotor, šotora;
t ovor, tovora; večer, večera; biser, bisera; sever, severa; okvir,
okvira; ozir, ozira; vir, vira.
Nekateri samostalniki na -r- podaljšujejo v odvisnih sklonih
osnovo s soglasnikom
-j-.
144
