brane.
Na Gorenjskem so bele
ceste.
Koza pleza po
skalah.
Cvetje
iz tu jih
dežela.
Premični poudarek imajo tudi redki drugi samostalniki. Oblike
s premičnim poudarkom so omejene le na nekatere sklone; radi
jih uporabljajo zlasti pesniki v verzu.
Pomni.
Samostalnike s premičnim poudarkom smeš poudarjati tudi
po zgledu lipa; vendar bi izguba premičnega poudarka škodovala volj
nosti in zvočnosti slovenskega jezika. Celo v množinskem rodilniku
rok,
nog se
že izgovarja širok vokal, vendar ta izgovor ni priporočljiv.
3. Kakor maček je: zmeraj ti pade na
n oge.
Sonce je zašlo za
goro.
Koliko hočeš na
roko?
Radoveden je stopil v
v ežo
. Šel na
jezero je pit, a na
brado
je pozabil. Skočil je v
v odo
na
glavo.
P ri
letel je na
p ete.
V
zemljo
se je udrl. Stopi no malo v
v ežo
!
Predlog često potegne premični naglas k sebi; pri tem posta
neta
e
in o v osnovi ozka.
Poudarek na obrazilu. —
Po dolinah so se še zmeraj vlačile
megle.
Luč sveti v
tem i,
a
tema
je ne vidi. Po polju se vije samotna
steza.
Ušel jim je po gozdnih
stezah.
Testo je v
nečkah.
Samostalniki, ki imajo v osnovi polglasnik, imajo poudarek na
obrazilu. Sklanjajo se po zgledu steza .
Sklon Ednina
Dvojina
Množina
1.
steza
steze (-i)
steze
2.
steze (-e)
steza
steza
3.
stezi
stezama
stezam
4.
stezo (-o)
steze (-i)
steze
5.
pri stezi
stezah
stezah
6.
s stezo (-o)
stezama
stezami
Tako se sklanjajo tudi
pečka, deska, bečva, guba, trska, mezda.
Pomni.
Tudi tukaj prihaja čedalje bolj v navado poudarjanje na
osnovi, v nekaterih sklonih je že splošno v rabi.
Posebnosti. —
1. a) V množinskem rodilniku se je zaradi lažjega
izgovora vrinil v zadnjem zlogu polglasnik:
dekel, iker, vider,
kapelj, tekem , prošenj
(namesto
dekl, ikr,
itd.); brez poglasnika
pišemo
hrušk, gosk, zdražb, tovarn
;
b) polglasnik se je okrepil v
a: ovca
—
ovac, deska
—
desak,
treska
—
tresak;
137
