Pomni.
Ta tvorba je tako živa, da se razteza še vedno tudi na tujke
in tuja imena:
doktor, doktorja; kontrolor, kontrolorja; bulvar, bulvarja;
trotoar, -ja ; oficir, oficirja; Pasteurjev zavod, ode pesnika Schillerja,
Herderjev vpliv.
Tudi v domačih besedah obseg te tvorbe še ni ustaljen.
5. O
kresi
se dan obesi. Vsi smo ljudje si v
rodi.
Starejše obrazilo v mestniku ednine je bilo.-i; srečujemo ga še
v pesmih in pregovorih; pogosto pa je ohranjeno v prislovnih oka-
meninah, npr.
počasi, pokonci, davi
itd.
6.
Mož
in oblakov vojsko je obojno končala temna noč. Vstopilo
jih je sedem, do
zob
oboroženih. Na travn iku se je ustavila vsa
množica
v oz.
Družba
otrok
se je vozila s parom
k onj.
Pokesal se je
že tolikokrat, kolikor ima
las
na glavi.
Nekateri samostalniki imajo v rod. mn. obliko brez obrazila.
Pomni.
Samostalnik
okov
ima v rod. mn.
okovov
(ne:
okov),
a
možgani
ima oboje:
možganov
ali
možgan.
7. Soglasnik
k
se spreminja v c samo v tehle primerih:
otroci,
pri otrocih, volcje
(volkovi). Samostalnik
otrok
se potemtakem skla
nja v množini:
otroci, otrok, otrokom, otroke, pri otrocih, z otroki.
8. Namesto nekdanjega
človeki
rabimo danes v množini
ljud je
;
ta oblika je ohranila obrazila nekdanjih samostalnikov moškega
spola, ki so se sklanjali kakor še danes samostalniki ž. sp. brez
obrazila po II. sklanjatvi.
Človek
se torej sklanja:
Ed.: človek človeka človeku človeka pri človeku s človekom
Dv.: človeka ljudi
človekoma človeka pri ljudeh s človekoma
Mn.: ljudje ljudi
ljudem ljudi
pri ljudeh z ljudmi
Pomni.
V rod. in mest. dv. se rabi tudi
človekov
in
človekih: Teh
dveh človekov se boj! Pri teh dveh človekih nekaj ni prav.
9. Ljudje vsi
bratje, bratje
vsi narodi. Zasmejal se je, da so se
mu pokazali beli
zobje.
Ves trg — sami
golobje.
Poskušajte,
možje
V išnjanje!
Kakor
ljudje
so v imenovalniku množine nekateri samostalniki
ohranili staro obrazilo
-je: gospodje, golobje, m edvedje, ta tje, zobje
itd.; po njih vplivu pa so privzeli to obrazilo še mnogi drugi samo
stalniki te sklanjatve:
lasje, možje, bratje, očetje, km etje, sosedje,
svatje, z etje
itd.; zlasti pogosto pa imena na
-an: meščanje, Celjanje.
10 Slovenska slovnica
145
