K adar hočemo določiti samostalniku v stavku sklon, si poma
gamo lahko z vprašanji; ta so za isti sklon zmeraj enaka ne glede
na spol in število samostalnika; vprašujemo pa z drugačnim vp ra
šanjem po bitjih kakor po stvareh.
Vsako število ima po šest sklonov v stalnem vrstnem redu.
Zaznamujemo jih s številkami, s slovenskim ali latinskim imenom:
Skloni
Bitje
Stvar
1.
imenovalnik
nom inativ
kdo je?
brat
kaj je?
lipa
2.
rodilnik
g en itiv
koga ni?
brata
česa ni?
lip e
3.
dajalnik
dativ
komu daš?
bratu
čemu daš?
lip i
4.
tožilnik
akuzativ
koga vidiš?
brata
kaj vidiš?
lipo
5.
mestnik
lokal
pri kom?
pri bratu
pri čem?
pri lip i
6.
orodnik
in strum ental
s kom?
z bratom
s čim?
z lipo
P ri ogovoru in vzkliku rabimo zvalnik (vokativ); ta v sloven
ščini nima več svoje oblike in je enak imenovalniku. V stavku nima
posebne vloge, ker se rabi samostojno brez zveze s povedkom ali
z drugimi besedami.
Sklanjatve.
— P rimerjaj obrazila v posameznih sklonih ednine
naslednjih štirih samostalnikov:
I. lipa
— lipe — lipi
— lipo — p ri lipi
— z lipo
II. kost — kosti — kosti — kost — p ri kosti — s kostjo
III. rak
— raka — raku — raka — pri raku — z rakom
IV. mesto — mesta — mestu — mesto — p ri mestu — z mestom
Sklanjatve določamo po spolu in po obrazilu v edninskem
imenovalniku. V slovenščini ločimo štiri sklanjatve:
I. samostalniki z obrazilom -a,
II. samostalniki ženskega spola brez obrazila,
III. samostalniki moškega spola brez obrazila,
IV. samostalniki z obrazilom -o ali -e.
135
