2. umetno narejene besede, sestavljene ponajveč iz grških in
latinskih prvin:
filozofija, avtomobil, poezija, realizem, helikopter,
aerodrom, motorizacija
itd.;
3. poimenovanje po kraju, od koder predmet izhaja:
majolika
(otok Majorka),
pergament
(mesto Pergamon),
padvan
(Padua),
romar
(Roma),
bajonet
(Bayonne),
vinar
(Wien),
tolar
(Joachims-
taler),
furlanka
(sekira);
4. poimenovanje po osebi: francoski zdravnik in politik Guil-
lotin je predlagal uporabo stroja za morjenje obsojencev, da bi čim
manj trpeli, in to je bila
giljotina
; angleški general Havelock je
baje nosil tako suknjo, ki ji danes pravimo
havelok
; zavetnik v rt
narjev sv. Fiakrij je dal ime hotelu v pariškem predmestju, kjer
so najprej vpeljali posebne vozove za prevoz gostov v mesto in
nazaj —
fiakarje
; francoski diplomat Jean Nicot je 1560 kot poslanik
v Lizboni prvi poslal tobak na francoski dvor, od tod beseda
ni
ko tin
;
šrapnel
je izumil angleški general Shrapnel.
Slovenci smo v stoletjih v samosvojih družbenih, gospodarskih,
političnih in kulturnih razmerah prevzeli mnogo novega v svoj
jezik, dokaz časa in okolja, v katerem je jezik snoval. Proti dobam
močne domače tvornosti imamo dobe močnega tujega vpliva. Tuje
blago v našem besednem zakladu lahko delimo na tri poglavitne
skupine.
Izposojenke.
— V starini prevzete besede, ki jim je jezik že
dal domačo glasovno obliko, imenujemo izposojenke. To so ljudske
besede. P rve izposojenke imajo Slovenci že iz časa, ko so še živeli
za Karpati v praslovanski skupnosti, največ od Germanov, Grkov
in Rimljanov:
breskev, bukev, cerkev, cesar, češnja, deska, hiša,
hleb, hlev, holm, izba, kmet, knez, kotel, kupiti, lev, meč, mezda,
ocet, osel, penez, srajca, steklo, vadljati, vino, vitez, vpiti.
Nekatere
besede so priromale iz daljnih krajev, to so prave svetovne popot
nice, ki so obiskale mnogo narodov:
hruška
(kurdsko),
hmelj
(fin
sko),
knjiga
(asirsko),
konoplja, kostanj
(armensko),
kafra
(indijsko),
kava
(arabsko),
papir
(egiptovsko).
Po naselitvi v sedanji domovini so si Slovenci izposojali nove
besede največ iz stare in srednje visoke nemščine:
ajda, bakla,
barva, bergla, bogati, branjevec, čebula, češplja, čop, čumnata, deza,
doneti, dreviti, fara, figa, fižol, fleten, garati, groš, hip, irhast, izba,
janež, jeklo, jenjati, jerbas, ješprenj, kajža, kašča, klavrn, krempelj,
krompir, krona, kuga, kuhati, kuhinja, kumara, kunec, kutina,
leščerba, likof, lina, lopa, lug, luknja, madež, malha, malik, mar,
marnja, menih, mitnica, mojster, mojškra, m ora, mornar, mošnja,
125
