Ležeče tiskane besede se ne rabijo v prvotnem pomenu, saj lica
ne cveto in pesem ni sladka niti srce ledeno v dobesednem pomenu.
Samopašno so prvotno imenovali žival, ki se je zase pasla, danes je
beseda dobila pomen sebičnega. Dežela ni kovačnica in obrazi se ne
sprehajajo, marveč le ljudje s takim i obrazi. Ti izrazi nam torej
rabijo v nepravem, prenesenem, zamenjanem pomenu. Rabo besed
v prenesenem ali zamenjanem pomenu imenujemo t r o p u s .
Metafora. —
Skeleča
rana :
skeleča
misel.
Pridevnik
skeleč
pristoji samostalniku rana, a prenesli smo ga
tudi na bolestno misel. Ta prenos je mogoč, ker vidimo med bolečo
rano in bolestno mislijo nekakšno p o d o b n o s t : oboje zbuja ne
ugodje.
Prenos izraza od enega predmeta na drug, po kaki lastnosti
dozdevno podoben mu predmet, imenujemo m e t a f o r o . Metafora
je po svoji osnovi pravzaprav primera:
bolestna misel je kakor ske
leča rana.
Predmeta, ki ju primerjamo, sta
misel
in
rana,
podobna
lastnost pa je
neugodni občutek.
Vzporejata se predmeta s prim er
jalnim veznikom
ko
ali
kakor.
Takšno do k ra ja izpeljano primero
imenujemo p r i s p o d o b o . — Prenos metafore
cvetoče lice
se da
ponazoriti takole:
P rim erjam
čem u?
po čem?
kaj?
r o ž a -------------
>
c v e t e ------------------> l i c e
barva, nežnost, voljnost
ljubkost, lepota
Vrste metafore. — K metaforam prištevamo tudi:
1. u k r a s n e p r i d e v k e (epitheta ornantia):
črna zemlja,
bela Ljubljana, tožna Istra, zlata kaplja, zorna mladost;
2. p e r s o n i f i k a c i j o (poosebitev), ker stvar ali reč pred
stavljamo kot osebo:
veter poljublja mi lice, pomlad trosi cvetje po
drevju, zelenje oznanja novo nam življenje, klas pod srp že sili,
strah je zbežal;
3. s t a l n a r e k l a , na primer:
v precep dobiti koga; m idva
imava se nekaj na rovašu
(imava še nekaj obračunati; rovaš je bila
zareza ali palička, v kakršne so vrezovali zareze namesto številk);
prekositi koga
(prekosi pravzaprav samo kosec kosca); po
robu se
postaviti
(upreti se; po robu se postavi opeka);
preglavice delati
(sitnosti, skrbi delati komu, da ga glava boli; preglavica je glavobol,
omotica);
8
*
115
