2. Pom išljaj lahko sto ji nam esto narekovaja pred prem im go
vorom:
—
K je si bil? vpraša oče
.
—
V mestu.
—
Počemu?
—
Moral sem, odgovori Martin, klicali so me.
3. V ezalni pom išljaj nam rabi tud i kot pomožno pravopisno
znamenje:
postavljen je bil pred ali
—
ali; proga Ljubljana
—
Trst,
tekma Triglav
—
Ljubljana; knjiga bo stala 300—350 din; strani
125— 135; v letih 1850— 1870.
Narekovaj
Narekovaj („“ ali »«) nam rabi:
a) da zaznamuje prem i ali dobesedni govor:
In sto in sto glasov
grmi: »Rešitelj Jejte naj živi!« »Kaj se me dotikaš?« je vzklikn il
Jernej. »Ne brani se, Jernej, ne brani se pravici!« je rekel mladi
sodnik. »Vaš sosed,« odgovori sodnik
,
»ni kriv.«
Pomni.
V takih primerih stavimo drugi narekovaj zmeraj za ločilom.
b) da zaznamujemo navedke:
V Zgodovini slovenskega slovstva
piše Kidrič: »Najtehtneje so posegli protestantje v ku lturni razvoj
slovenskih dežel z likanjem slovenščine.« Po n jem je Dalmatinova
Biblija naš »prvi literarni vzorec trajne vrednosti«.
c) da zaznamuje naslove, kadar bi ti brez narekovajev zavajali
v dvoumnost:
»Partizanka« je priplula zgodaj zjutraj v pristanišče.
Bival je v (hotelu) »Moskvi«. Ali si že videl »Tugomera«?
č) da dajemo posameznim besedam poseben pomen:
Divji pe
telin jame »skrtati«, potem »poči« in »prevrže
«
in nazadnje »za
brusi«. »Prijatelj« senci tvoji je enak, ki zvesto za teboj se vije,
dokler ti sreče sonce sije. Kateri je letošnji »bestseller«?
Pomni.
1. Kadar stojijo med narekovaji posamezne besede ali stavčno
nesamostojni deli navedkov, pišemo drugi narekovaj pred ločilom.
2. Navedke lahko stavimo v ležečem tisku brez narekovajev.
3. Kadar je treba med besedami v narekovajih navajati kake druge
besede z narekovajem, tedaj uporabljamo ali apostrofni (polovični) na
rekovaj (,‘) ali pa narekovaj izpuščamo:
Janez pripoveduje: »Bil sem
za pričo; sodnik me je vprašal: ,Kaj veš o ta tvin i pri sosedu
?‘
Povedal
sem m u po pravici: ,V idel sem samo pete.
‘
« »Čuješ ž iv -ž iv ? To je
,živio
‘
—
zdaj starešina je m ladi napil.«
106
