Vejica v zloženih stavkih. — 1. V p r i r e d j u vejica loči:
a) stavke brez veznika:
Na nebu zvezde sevajo, na vasi fantje
pevajo, pojo glasno, pojo lepo
.
Trubar je bil prvi, Prešeren je edini.
b) stavke protivnega, sklepalnega in vzročnega p riredja z vez
niki:
Vse ima, vendar ni zadovoljen. Od nekdaj lepe so L jubljanke
slovele, al’ lepši od Urške bilo ni nobene. Oči imajo, pa ne vidijo,
ušesa imajo, pa ne slišijo. Dobra kritika ne podira samo, ampak
tudi zida. Gaj še ni svatovsko odet, le črni trn cvete bahati. Iz koče
sem slišal ječanje, pa sem stopil noter. Ne dam je rad, zakaj težko
sem jo dobil. Pojdi, saj veš kam. Nikoder ni bil varen, metalo ga
je namreč božje
.
Sami ste videli, torej poznate zadevo. Hotel se je
zavarovati, zato se je obrnil do vas.
Pomni. Če so v vezalnem priredju stavki zvezani z vezniki
in,
pa,
ter,
ne
— ne,
n iti
—
n iti
ne pišemo vejice:
S em dolgo upal in se bal.
Zavriskaj v lepi svet in utrgaj kresni čarni cvet in praprotnih semen
nastrezi in na m ah pod bukev lezi! Poiskal je vžigalice ter prižgal svečo.
Zeblo me je pa lačen sem bil. N isem ne prosil ne odklonil.
Vendar
in
ni zmeraj vezalni veznik; zlasti v stavkih z različ
nimi osebki ima po navadi protivni, vzročni, sklepalni (posledični)
pomen; zato v takem prim eru lahko pišemo vejico tud i pred in:
Mimo si šel, in se nisi oglasil. Velikim pevcem so nekdanje dni
zidala se mesta na strune zvok, in danes moji struni dano ni siroti
eni utolažiti jok. Toplo je bilo, in sneg se je tajal na strehah. Potem
je zazvonilo, in iz šole so se usule gruče. Zapišem ti zemljo, in prost
boš vojaščine. Zatri m i knjigo, in tema se zgrne nad nami.
Pomni. V ločnem priredju ne pišemo vejice:
A li delaj doma ali pojdi
v svet! A li bom pastir v Korotanu na Gosposvetskem polju ali bom še
nadalje študent.
2. V p o d r e d j u vejica loči:
a) odvisnik od glavnega stavka:
Kdor za smolo prime, se osmoli.
Največja sreča za človeka je, če je zdrav
.
Ni jasno, kaj misli s tem.
Strašna mu je bila misel, da bo tepen. Poberi se, od koder si prišel!
Kakor hitro prideš domov, se oglasi! Pri tebi ostanem, dokler ne
zaspiš
.
Namesto da bi zmoto priznal, še laže. Kolikor jezikov znaš,
toliko mož veljaš. K jer hodi, mu je s trnjem pot posuta. Povej mi,
s kom občuješ, in povem ti, kdo si.
Če je odvisnik v sredi nadrednega stavka, ga ločimo na obeh
straneh z vejico:
Novica, da bomo kmalu rešeni, nam je vlila novih
102
