Pomni. Glavne števnike
tisoč, m ilijon, m ilijarda, bilijon
ločimo od
drugih števnikov: tisoč
ena
, dva tisoč
osemsto štiriinpetdeset
, pet
m ilijard
dvesto šestindvajset m ilijonov tristo petinosemdeset tisoč dvesto šestin-
sed em deset
2. Vse druge števnike, števniške prislove in sklope pišemo
skupaj:
sedemnajsti, oseminštirideseti, dvestoti, štiristopeti, sedem-
stopetinpetdeseti, dvatisoči, tisočprvi, dvatisočpetstotretji, trimili-
jonti, poltretji; štiriindvajseter, petstoteren, desettisočer, šestindevet-
desetkrat, tristokrat, pettisočkrat, stomilijonkrat; dvainpolkrat, sto-
petnajstič, dvatisočdrugič, petmilijontič; na desettisoče, na stotisoče,
stotisočica, dvestotisočin(k)a, stomilijonina, šestmilijonski, petmili-
jarden
,
petinosemdesetletnik, tisočpestoletnica
.
Pomni. Glede pisave števnikov s številkami gl. str. 97 »Pika«, t. 2 b.
Sestava z nikalnico
ne
Skupaj pišemo z b e s e d n o nikalnico ne zanikane samostal
nike, pridevnike, pridevno rabljene deležnike in prislove:
nemoč,
n evolja, nevojak, neslovenec, nekovina; negotov, neslan, neumen;
nezaslišan, nedorasel, nerjaveč; nedavno, nema lo, nevedoma.
Pomni 1. S t a v č n a nikalnica ne se piše narazen in terja zanikan
povedek; od tod razloček:
Ne volja in ne moč ga ne opravičujeta
:
ne-
volja in nemoč ga ne opravičujeta; ne m ir in ne red jih ne rešita : nem ir
in nered jih ne rešita; ne boječ se psa
:
neboječ otrok.
2. Od osebnih glagolskih oblik pišemo skupaj sedanjik
n isem,
n imam , n očem, n ečem
.
Prislovi
Skupaj pišemo, kadar so sestavine okamnele v prislov z enim
poudarkom:
bogve, bržčas, bržda, brkone, čedalje
=
čezdalje, da n
današnji, dandanes, kajne, kajneda, k ajpa, k ajpada
,
kajpak, ka teri-
krat, kdove, k oli(č)kaj, m alone, m alodane, ma lokdaj, ma lokje, m alo-
kod, morda, morebiti, nemara, obakraj, obenož, oberoč, ondan,
ondod, onkraj, onod, onkrat, onstran, pravkar, pravzaprav, prejkone,
ravnokar, resda (= zares), seve, seveda, skorajda, tačas (= tedaj),
takisto, takrat, tjavdan, t okrat, t olikodane (= skoraj), t olikokrat,
t ostran, v ečidel, v ešda (= seveda), vsaksebi (= narazen), vseeno,
vsekakor, vsekdar, vsepovsod, vseskozi, vsevdilj, vsevprek
.
Pomni 1. Kadar imajo sestavine prvotni pomen, jih seveda pišemo
narazen:
kajpada pride : kaj pa (je to), da ga ni; ni kdove kako priden :
93
